Za dodatna dela na vplivnih območjih sedmih plazov naj bi v prihodnjih sedmih letih namenili 37 milijonov evrov, kar pa še vedno ne bo dovolj za trajno varnost na prizadetih območjih, kar je končni cilj sanacije. Za leto 2013 je za sanacije plazov rezerviranih 2,500.000 evrov, za leto 2014 pa je v proračunu za dela na plaziščih milijon evrov več. Država je sprva z zakonom načrtovala sanacije na plazovih Stovže v občini Bovec, Slano blato pri Ajdovščini, Macesnik v občini Solčava, Strug na Kobariškem, Podmark v občini Šempeter-Vrtojba in na plazovih Gradišče nad Prvačino in Šmihel v spodnji Vipavski dolini, v obdobju do leta 2005. Pozneje so zaradi obsežnih del in stalnega pomanjkanja denarja vse aktivnosti podaljšali še za pet let.
Kronično pomanjkanje denarja
Na nekaterih plazovih velikega obsega so doslej že izpeljali najnujnejšo sanacijo in poskrbeli za varnost ljudi in premoženja, na nekaterih pa kljub pripravljenim načrtom še niso zakopali na terenu. Eden takšnih primerov je plaz v Šmihelu pri Novi Gorici, kjer strokovnjaki opozarjajo na nevarnosti, ki prežijo ob ponovnem močnejšem deževju. Dodatno pa se bojijo tudi potresov, ki bi lahko porušili razpokane hiše tako v Šmihelu kot na Gradišču nad Prvačino.
Kot so nam povedali na ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je bilo z zakonom o ukrepih za odpravo posledic zemeljskih plazov večjega obsega pred desetimi leti predvidenih nekaj več kot 37,5 milijona evrov. Ker pa je bilo zaradi pomanjkanja denarja do leta 2005 porabljenih le 48 odstotkov načrtovanih sredstev, so zakon podaljšali in izdelali tudi novo oceno potrebnih sredstev za sanacijo, in sicer v višini skoraj 46 milijonov evrov. Toda tudi v obdobju 2006-2010 ni šlo vse po načrtih. "Pripravili smo vse potrebne papirje za sanacijo plazov na Gradišču nad Prvačino in v Šmihelu pri Novi Gorici, vendar pa vseh del ni bilo mogoče opraviti in smo jih morali prilagajati razpoložljivim sredstvom. Na Gradišču smo uspeli lani postaviti pilotno steno in tako ustaviti drsenje brežine, še vedno pa ostaja za obnovo devet stanovanjskih objektov. Ti so močno razpokani. Na njih opravljamo monitoring, ki ga plačuje občina," pravi Bogdan Zoratti, svetovalec novogoriškega župana za civilno zaščito.
Zaradi plazu ne morejo graditi
Geolog Boris Rijavec pa ob tem dodaja: "Za sanacijo plazu v Šmihelu imamo dokumentacijo pripravljeno že vrsto let. Izseliti smo morali devet ljudi, ki živijo v nadomestnih objektih izven domačega kraja. Vas je praktično mrtva, saj ljudje ne morejo graditi. Poleg hiš je ogrožena tudi cerkev z znamenitimi freskami."
V novogoriški občini imajo evidentiranih kar 114 plazov, usadov in podorov, nujne intervencijske ukrepe pa so izvedli na 80 odstotkov plazov in za to porabili skoraj 1,6 milijona evrov iz občinskega proračuna. Samo za plazova v Šmihelu in na Gradišču so med letoma 2001 in 2010 za izvajanje intervencijskih ukrepov potrebovali skoraj 238.000 evrov.
