Organizacija združenih narodov je namreč leta 1995 razglasila 15. oktober za dan kmetic. Z obeleževanjem tega dne pa želijo povečati vlogo žensk v podeželskem okolju.

V Sloveniji je skoraj devet odstotkov vseh slovenskih delovno aktivnih žensk dela v kmetijskih dejavnostih. To je precej nad evropskim povprečjem, saj je lani v EU v povprečju v kmetijskih dejavnostih med vsemi delovno aktivnimi ženskami delalo malenkost več kot štiri odstotke žensk.

Največji delež kmečkih žena je bilo sicer v Romuniji (30 odstotkov), na Poljskem (12 odstotkov) in v Grčiji (13 odstotkov), najmanj pa na severu Evrope. Gledano malo čez trenutne meje sedemindvajseterice pa je največji delež žensk, zaposlenih v kmetijskih dejavnostih, v Turčiji, saj je lani znašal skoraj 40 odstotkov.

Večina se je opredelila za pomagajočega družinskega člana

Poleg 37.000 žensk, ki so svojo prvo, glavno dejavnost opravljale v kmetijskih dejavnostih, jih je v kmetijstvu kot drugo, dodatno delo spomladi letos opravljalo še dodatnih 6000. V tem obdobju so ženske, katerih glavna dejavnost je bila delo v kmetijstvu, v povprečju delale nekaj več kot 39 ur na teden, tiste, ki so opravljale kmetijske dejavnosti kot dodatno delo, pa so poleg osnovnega dela, kjer so v povprečju opravile 35 ur tedensko, opravile še skoraj 18 ur na domači kmetiji. Večina med njimi se jih je namreč opredelila za pomagajočega družinskega člana.

Urnik kmečkih žena ni lahek. Več kot 90 odstotkov jih je spomladi običajno ali pa vsaj občasno delalo ob sobotah, več kot 80 odstotkov jih je delalo tudi ob nedeljah. Skoraj 70 odstotkov jih je delalo zvečer, je bilo pa večini med njimi prizaneseno delo ponoči, saj jih je takrat delalo 18 odstotkov.

Slovenska kmečka ženska je v povprečju stara 51 let, kar je približno leto manj kot pred desetimi leti. Za kmečka dela v povprečju poprijema vedno več mlajših žensk, kar je verjetno povezano tudi z vedno večjo intenzivno pridelavo hrane, ki terja tudi vedno bolje izobraženo delovno silo.

Delež kmetic s srednješolsko izobrazbo narasel s 26 na 44 odstotkov

To potrjuje tudi primerjava stopenj dosežene izobrazbe med ženskami, zaposlenimi v kmetijskih dejavnostih v spomladanskem času leta 2002 in 2012. Če je bilo leta 2002 še skoraj 70 odstotkov kmečkih žensk z osnovnošolsko izobrazbo ali celo nižjo, je takih letos le še manj kot 50 odstotkov. Delež kmetic s srednješolsko izobrazbo je v omenjenem obdobju narasel s 26 odstotkov na 44 odstotkov, delež kmečkih žensk z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo pa s pet na devet odstotkov.

Podatkov, koliko zaslužijo kmečke ženske, ni na voljo. Večina med njimi, skoraj dve tretjini, za svoje delo ni dobila nobenega neposrednega plačila, saj so delale kot pomagajoči družinski člani. Glede na podatke o odmerjeni dohodnini so ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih, lani prejemale v povprečju 1219 evrov bruto plače.

Ta znesek je hkrati predstavljal le 79 odstotkov povprečne bruto plače, ki so jo v enakem obdobju zaslužile vse delovno aktivne ženske skupaj. Je pa višina odmerjene dohodnine močno pogojena z doseženo stopnjo izobrazbe, saj so v kmetijskih dejavnostih zaposlene ženske z doseženo osnovnošolsko izobrazbo zaslužile 874 evrov, tiste s srednješolsko izobrazbo 1082 evrov, visoko izobražene pa 1894 evrov bruto plače.