V zadnjih petih letih se je število tekačev podvojilo

Poleg gneče na tekaških stezah so o razmahu teka zgovorne tudi številke največjih slovenskih tekaških prireditev. Prvega Ljubljanskega maratona leta 1996 se je udeležilo 673 tekačev, v naslednjem desetletju se je število vzpenjalo tja do 8300 udeležencev in leta 2007 preseglo mejo 10.000 tekačev, nato pa skokovito naraščalo in se lani ustavilo malo pod 19.000. Letos je števec prijav slab tri tedne pred maratonom zabeležil že več kot 16.700 udeležencev, ki se jim vsak dan pridružujejo še novi tekači. Podobno je tudi na majskem Teku trojk, ko se na pot proti Golovcu poda že več kot 1500 trojk, medtem ko jih je bilo še leta 2000 le 184.

Skokovito naraščanje tekaških navdušencev Gojko Zalokar, direktor Timinga Ljubljana, organizatorja Ljubljanskega maratona in Teka trojk, pripisuje osveščenosti ljudi o potrebi po redni telesni aktivnosti, pa tudi načinu življenja in potrebi po gibanju nasploh. Letos jo je očitno začutilo še več ljudi, saj na Ljubljanskem maratonu zadnjo nedeljo v oktobru pričakujejo 20 odstotkov tekačev več kot lani. Stalno rast števila udeležencev, okoli 15 odstotkov letno, beležijo tudi na maratonu Treh src v Radencih, ki se tradicionalno odvija tretjo soboto v maju. Boštjan Gerlec, predsednik organizacijskega odbora prireditve, meni, da je rast udeležbe na tekaških prireditvah posledica želje rekreativnih tekačev po primerjavi z drugimi tekači ali pa samim s sabo. "Poleg tega so naša in nam podobne prireditve idealna priložnost za zabavo in druženje z ljudmi, ki podobno razmišljajo," meni Gerlec.

Zanimivo je, da je vsako leto med tekači zaznati čedalje več žensk, ki tečejo tudi na vse daljših razdaljah. Povečuje se namreč njihov prehod s krajših, 10-kilometrskih tekov, na polmaraton ali maraton. Gerlec in Zalokar menita, da je postavljanje vedno višjih osebnih ciljev značilno za oba spola, k povečanju števila tekačic pa po njunem pripomorejo predvsem organizirane vadbe in teki, namenjeni samo predstavnicam nežnejšega spola. "Očitno pa je, da je tek pri ženskah tudi sredstvo za izboljšanje psihofizičnega stanja in navsezadnje tudi zniževanje telesne teže," dodaja Zalokar.

Tek nadomešča planinarjenje

Antropolog in psiholog duševnosti človeka v gibanju doc. dr. Beno Arnejčič tekaško evforijo primerja s katarzičnim obredom. "Vsak narod in nacija ima na kolektivnem nezavednem nivoju določen katarzični obred. Pri Slovencih je to dolga leta bilo in je še vedno planinstvo. Zadnje čase pa ga vse bolj nadomešča rekreativni tek," pojasnjuje Arnejčič in dodaja, da je fenomen teka mogoče razložiti tudi z naraščajočo osamljenostjo in odtujenostjo ljudi od družine in sodelavcev. Ljudje v času krize po načelu "socialne spužve" potrebujejo družbo in skupinske obrede, še pravi psiholog, saj se posameznik v množici počuti enakovrednega, mu je tako prijetno, če se mu zahoče, pa si brez naprezanj lahko nadene masko nekoga drugega ali pa je zgolj to, kar v realnem življenju ne sme biti.

Tek ima zato lahko pozitivne kot negativne učinke na človeka. "Pozitivni so druženje, slabljenje in odpravljanje osamljenosti, negativni pa beg od pravih problemov, beg pred resnično intimo partnerja, družine, problema," našteva Arnejčič in nadalje pojasnjuje, da posameznik s tekaškim treningom krepi samozavest, odločnost, pogum, timskost, hedonizem, optimizem, vztrajnost in odločnost. Antropolog meni celo, da tek spreminja posameznikovo osebnost, raziskovalci pa ugotavljajo, da tek vpliva na tvorjenje novih povezav med možganskimi celicami. Ljudem, ki tečejo sami in imajo zato več priložnosti za premišljevanje in bistrenje misli, ki z vsakim kilometrom postajajo bolj jasne, se tako lahko med tekom utrne marsikatera ideja in sveža zamisel, medtem ko so tekači v skupini bolj osredotočeni na kohezivnost in druženje, učinke teka ponazarja dr. Arnejčič.

Pomembno je ohranjanje ravnovesja

Čeprav tek na ljudi deluje pozitivno, so tekači izpostavljeni tudi določenim nevarnostim. Med slabostmi individualnega teka Arnejčič, ki se tudi sam ukvarja s tem športom, omenja nestrokovni pristop, več možnosti za poškodbe, nesistematični trening, pretiravanje in izgorelost, slabosti skupinskega teka pa so po njegovem neenakovreden napredek različnih tekačev, prekomeren čredni nagon ter podrejanje skupinskim ciljem. Kako torej ohranjati ravnovesje? "Vsak posameznik naj bi okrepil tekaške navade najprej v tekaški skupini, da okrepi individualne tekaške navade," svetuje antropolog, ki predvsem začetnikom priporoča dobrega tekaškega trenerja. Ta mora biti odličen motivator, hkrati pa mora opozarjati na nevarnosti pretirane vadbe in vedeti, kdaj posamezniku tek pomeni beg in kdaj užitek.

Tako "natrenirane" tekače, ki se zavedajo svojih meja in pripravljenosti, si želijo tudi organizatorji tekaških prireditev. "V prvi vrsti bi opozoril, da brez priprave na maraton tekači sploh ne razmišljajo o prijavi na maraton. Na prvem mestu je zdravje in varnost udeležencev," poudarja Zalokar in svetuje, naj se tekači odločijo za tisto dolžino, ki jo bodo zlahka pretekli. Prav tako naj tempa ne diktira množica, tekači pa naj uporabljajo vse vmesne okrepčevalnice in postaje z vodo, še udeležencem bližajočega se Ljubljanskega maratona svetuje Zalokar.