Ustava omogoča različne interpretacije
Ustava se v svojem 37. členu zdi več kot jasna: "Zagotovljena je tajnost pisem in drugih občil. Samo zakon lahko predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo, ali potek kazenskega postopka ali za varnost države." Po domače: Policija potrebuje za kukanje v različne vrste komunikacije med državljani dovoljenje sodišča - za vsak primer posebej in za določen čas.
A kljub navidezni dorečenosti, ustava tudi tokrat omogoča različne interpretacije. Predstavniki MNZ, MORS in Sove menijo, da zgolj podatek o naročniku še ni podatek o komunikaciji, ki jo ščiti ustava. Informacijska pooblaščenka stoji na drugem bregu in brani širše stališče, da se zasebnost komunikacije nanaša tako na vsebino samo kot tudi na podatke o tem, kdo, kdaj in s kom je posameznik komuniciral. "Državne organe dejansko ne zanima podatek samo o tem, kdo je naročnik ali lastnik določenega komunikacijskega sredstva, temveč potrebujejo podatke o tem, kdo je komuniciral. Povod za pridobitev identitete komunicirajočega posameznika je namreč ravno komunikacija," razlaga Pirc-Musarjeva, ki hkrati opozarja tudi na odločitev ustavnega sodišča iz leta 2008.
Ustavni sodniki so se z omenjeno tematiko takrat srečali, ko se je prek odvetnika Mihe Kozinca nanje obrnil makedonski voznik tovornjaka, ki ga je novogoriško okrožno sodišče obsodilo na 6 let zapora in izgon iz Slovenije. V njegovem tovornjaku so na mejnem prehodu našli nekaj deset kilogramov prepovedane droge, policisti pa so brez sodne odredbe prebrskali njegov telefon in v njem našli tudi obremenilno SMS-sporočilo. Višje in vrhovno sodišče v pritožbi oziroma v zahtevi za varstvo zakonitosti nista prisluhnila opozarjanju na sporen način pridobitve obremenjujočega SMS-sporočila, ustavno sodišče pa je Kozincu in njegovi stranki prikimalo in primer vrnilo na novogoriško okrožno sodišče. Makedonec je med tem že odsedel svojo "kazen", ponovno sojenje pa se je po zapletih končalo z zastaranjem. Kozinc nam je pojasnil, da njegova stranka od Slovenije zdaj zahteva odškodnino. Prav pred kakšnim mesecem je z zahtevo že seznanil državno pravobranilstvo.
Čeprav je že na prvi pogled jasno, da se je ustavno sodišče v konkretni zadevi opredelilo do spornega pogleda v vsebino komunikacije in gre torej za drugačno zgodbo od okoliščin, o katerih govori sporni člen predlagane zakonodaje, pa je del obrazložitve mogoče razumeti tudi v kontekstu neustavnosti predlaganega člena. Ustavno sodišče namreč med drugim zapiše, da "niso varovani zgolj vsebina komunikacije, temveč tudi okoliščine in dejstva, povezani s komunikacijo", na kar se opira tudi Pirc-Musarjeva. Ustavni sodniki so v svoji odločitvi prav tako sklenili: "Predmet varstva komunikacijske zasebnosti je treba razlagati širše, tako da vključuje tudi tiste podatke o telefonskih klicih, ki so sestavni del komunikacije," pri čemer so se ustavni sodniki oprli tudi na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice.
Pirnat: Podatek o lastniku telefona ni del komunikacije
Dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete meni, da je podatek o tem, kdo je (na primer) lastnik določenega telefona, zgolj osebni podatek, ki še ni del občevanja oziroma komunikacije. "Tako po mojem mnenju ni pokrit z določbo ustave, ki govori o varstvu tajnosti pisem in drugih občil, temveč le z določbo o varstvu osebnih podatkov. Vsekakor pa je sestavni del komunikacije, o katerem govori varstvo tajnosti občil, podatek, kdaj in s kom je nekdo komuniciral," razlaga dr. Pirnat.
