Bole napovedal morebitno vnovično znižanje bonitete
Tako Mrak kot mag. Velimir Bole sta poudarila, da je v tem trenutku ključnega pomena prav zagotavljanje likvidnosti. "Če likvidnost ne bo zagotovljena, so vsi drugi napori vlade zaman," je pojasnil Bole, po čigar mnenju pa Slovenija ni v "katastrofalni brezizhodnosti". Kot je pojasnil, ima Slovenija ogromno premoženja, ki ga druge države nimajo. Hkrati je opozoril na negativne pasti financiranja države prek bank, ki so glavni kupec državnih zakladnih menic. Bole namreč meni, da se bo bonitetna ocena države še znižala, s čimer pa se bo znižala tudi kakovost državnih vrednostnih papirjev, in banke, ki kopičijo te papirje, bi lahko zašle v dodatne težave. Mrak si znižanja bonitetne ocene države ni upal napovedati, meni pa, da se v prihodnjih dveh ali treh letih zvišanja ocene ne moremo nadejati.
Boletova napoved je zaskrbela poslanca SDS Marka Pogačnika, ki se strinja, da Slovenija izgublja kredibilnost na mednarodnih trgih, upa pa, da napovedi o padcu ocene ne bodo uresničene. V tem primeru se Sloveniji po njegovem mnenju res obeta črn scenarij. Hkrati je opozicijo pozval, naj se tega zaveda. Glavni razlog za padanje bonitet in posledičen dražji denar za državo je po besedah državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Aleša Živkoviča stanje v bančnem sistemu, ki ga skuša vlada zdaj rešiti s slabo banko, opozicija pa temu nasprotuje. Pritrdil mu je tudi Pogačnik, ki je pojasnil, da upravljanje državnega premoženja z ustanavljanjem Slovenskega državnega holdinga res ni prednostna naloga, medtem ko sanacija bančnega sistema je, če želimo znova gospodarsko rast.
Manj optimističen je Bole. "Ne gojiti velikih pričakovanj do sanacije bančnega sistema," je opozoril in izrazil prepričanje, da tudi hitro čiščenje bančnih bilanc kreditiranja ne bo spodbudilo. To kaže tudi izkušnja Irske, ki je slabo banko ustanovila pred dvema letoma, kreditiranje pa še vedno pada. Razlog je po Boletovih pojasnilih predvsem v tem, da banke v takšnem okolju preprosto niso dovolj sposobne oceniti plačilno sposobnost podjetij, zato zahtevajo več zavarovanj, ki pa jih podjetja nimajo. Nekdanji minister za razvoj Mitja Gaspari je ob tem poudaril, da doslej še vedno ni bilo pojasnjeno, kaj je merilo pri ugotavljanju slabih posojil in s tem posledično višina sredstev, potrebnih za sanacijo bank. Zanima ga, če se obseg zamud nad 90 dni nanaša na posamezne terjatve ali na celotni dolg komitenta banke, ki na primer zamuja zgolj s poplačilom enega posojila, jasno pa ni niti, kdo bo plačeval obresti za zadolžitev slabe banke. Ob tem je okrcal še tuje banke, ki so bile v času kreditne rasti najbolj aktivne, po letu 2008, ko je nastopila kriza, pa so trg prve zapustile.
Mrak: Slovenija v krizo ni vstopila z zdravimi javnimi financami
Vzdržnost javnih financ, kar je po Živkovičevih besedah glavna prednostna naloga vlade, je po Boletovih ocenah boljša, kot so ocene strokovne javnosti. Kot je pojasnil, je vzdržnost od leta 2007, ko je davčna reforma prve vlade Janeza Janše "odnesla" prihodke v višini dveh odstotkov bruto domačega proizvoda, nespremenjena. Po Mrakovem mnenju so se javnofinančne težave Slovenije začele po vstopu države v Evropsko unijo in evrsko območje, tudi sam pa je prepričan, da so bile napake storjene zlasti v letih 2006 in 2007 (v času prve vlade Janeza Janše, op. a.). "Slovenija v krizo ni vstopila z zdravimi javnimi financami," je dejal Mrak in povedal, da politika v prvem letu krize, leta 2009, ko se je povečala zadolžitev države, ni bila v Sloveniji nič drugačna kot v ostalih državah, je pa res, da v naslednjih letih ni prišlo do javnofinančne konsolidacije.
Tudi do letošnjega znižanja proračunskih prilivov z "mini" davčno reformo je Mrak kritičen, po besedah nekdanjega finančnega ministra dr. Franca Križaniča pa sta "velika davčna reforma leta 2007 in letošnja mala davčna reforma strukturni javnofinančni primanjkljaj povečali za 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda". Križanič je hkrati zavrnil očitke državnega sekretarja Živkoviča, da je "pretekla vlada ignorirala situacijo". Na uvodna pojasnila Živkoviča, da je sedanja vlada prevzela državo s 6,4-odstotnim primanjkljajem, je Križanič odgovoril, da so se proračunski prihodki od leta 2008, ko je mandat končala prva Janševa vlada, do leta 2009, ko je sam prevzel finančno ministrstvo, prav zaradi ukrepov prve Janševe vlade znižali za 1,2 milijarde evrov. Nepovezani poslanec Ivan Vogrin je zbrane pozval, naj nehajo obtoževanja. "Tudi potrudimo se ne, da bi težave reševali na konsenzualen način," je dodal.
