Srečanje Erjavca in Füleja ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Luksemburgu sodi v sklop rednih sestankov komisarja z zunanjimi ministri članic unije, ki so namenjena pogovorom o temah, povezanih s širitvijo in evropsko sosedsko politiko, je pojasnil komisarjev tiskovni predstavnik Peter Stano. Za sestanek je po njegovih besedah prosila slovenska stran.

Osrednja tema srečanja bo sicer po neuradnih informacijah Ljubljanska banka. Slovenski minister in komisar naj bi drug drugega seznanila z najnovejšimi stališči v procesu reševanja tega problema, pri čemer je cilj komisije, da to vprašanje ne bi oviralo vstopa Hrvaške v EU, predvidenega 1. julija prihodnje leto.

Komisija je doslej že večkrat izrazila prepričanje, da bodo vse članice unije hrvaško pristopno pogodbo ratificirale pravočasno, tako da bo država lahko postala 28. članica unije 1. julija 2013, kot je predvideno. Nazadnje je komisar Füle to poudaril v sredo ob predstavitvi širitvenega svežnja.

Druga doslej znana stališča Evropske komisije so, da Slovenijo in Hrvaško spodbuja, naj poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev, in pozdravlja obnovljeno zavezanost obeh strani, da najdeta rešitev.

Poleg tega so v minulih dneh v komisiji še dejali, da LB "ni stvar širitvenega procesa", a da je "pomembno, da državi rešita to pomembno vprašanje, ki ima zaradi vključenosti preostalih sukcesijskih držav tudi multilateralne posledice".

Komisija sicer pri reševanju vprašanja LB ne bo igrala vloge posrednika, kot je bilo v primeru vprašanja meje, ponedeljkov sestanek ni namenjen pogovorom o čem takem, so zatrdili viri v Bruslju.

V ponedeljek bo v Luksemburgu tudi vodja hrvaške diplomacije Vesna Pusić, saj se Hrvaška od podpisa pristopne pogodbe kot opazovalka udeležuje vseh sestankov članic unije, tako da je mogoče pričakovati, da se bo Erjavec o LB pogovarjal tudi s hrvaško kolegico.

Pusićeva za zdaj zavrača umik pooblastil za tožbe proti LB

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je danes v Zagrebu za zdaj zavrnila možnost, da bi Hrvaška umaknila pooblastila, ki jih je finančno ministrstvo dalo Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb (PBZ) za tožbe proti Ljubljanski banki. Slovenska stran sicer ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe z EU pogojuje ravno z umikom teh pooblastil.

Hrvaška vztraja, da je spor o LB potrebno rešiti, a hkrati ga je treba tudi ločiti od izpolnjevanja pogojev za članstvo v Evropski uniji, se pravi od ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe v državnem zboru.

"Videli smo, da se tudi v slovenski javnosti pojavljajo stališča, da je treba procesa ločiti ter da je treba začeti s postopkom ratifikacije," je izjavila Pusićeva.

Obenem je izrazila prepričanje, da bosta finančna strokovnjaka Hrvaške in Slovenije, Zdravko Rogić in France Arhar, prišla v stik z Banko za mednarodne povezave (Bis) v Baslu ter ponudila "zelo konstruktivne in izvedljive predloge" za rešitev spora o LB.

Na novinarsko vprašanje, ali to pomeni, da hrvaška vlada ne bo umaknila pooblastil Zagrebški banki in PBZ, je Pusićeva odgovorila, da je teoretično vse možno.

"Če ne bo alternativne rešitve, je vse možno. Sicer pa, če smo ljudem dali naloge, jih je treba pustiti, naj vsaj nekaj predlagajo," je izjavila hrvaška zunanja ministrica, ki so jo hrvaški novinarji danes predvsem prosili za komentar glede Nobelove nagrade za mir, ko jo je dobila EU.

Zunanji minister Karl Erjavec je v četrtek v odgovoru na pismo Pusićeve o predlogu, da bi državi pri reševanju vprašanje LB prosili za posredovanje banko v Baslu, ponovil da bo umik pooblasti pomembno prispeval h končnemu dogovoru o rešitvi problematike LB in bi bil v Sloveniji podlaga za začetek postopka ratifikacije pristopne pogodbe Hrvaške z EU v državnem zboru.

Erjavec je ob tem izrazil zadovoljstvo glede te pobude, saj se je tako potrdilo stališče, da je vprašanje posledica razpada Jugoslavije in ga je treba reševati v okviru nasledstva.

Hkrati je poudaril, da je nadaljevanje pogajanj in iskanje dokončne rešitve v okviru Bis v Baslu mogoče, če hrvaška vlada umakne sporna pooblastila. Gre za tožbe, ki se vodijo na račun Hrvaške in se nanašajo na t.i. prenesene devizne vloge, ki jih je Hrvaška prenesla v javni dolg in preko Zagrebška banke in PBZ varčevalcem že poplačala.

Ponovil je, da ni mogoče voditi pogajanj, če istočasno potekajo tožbe o isti zadevi pred hrvaškimi sodišči.