Izogibanje javnemu razpisu

Na ministrstvu so ugotovili, da je bilo nekaj pogodb ZTM sklenjenih na način, za katerega lahko sklepajo, da je šlo za izogibanje javnemu razpisu, je na novinarski konferenci povedal Gantar.

Ena od takšnih je pogodba z družbo AT Adria, ki naj bi svetovala pri prilagajanju organiziranosti ZTM, je pojasnil Gantar. Na ministrstvu so ob tem ugotovili, da je bilo zelo malo organizacijskih sprememb, ki bi upravičevale takšno pogodbo. Poleg tega se je osnovna vrednost pogodbe zvišala z 18.000 na 34.000 evrov, za kar je že potreben javni razpis, je dejal.

Sporna je tudi pogodba z družbo za svetovanje pri javnem naročanju Praetor, saj se je osnovna vrednost z 19.500 evrov povečala na 40.608 evrov. "Tudi tu gre za izogibanje javnemu naročilu," meni Gantar.

Izplačevanje sredstev za delovno uspešnost

Naslednja izmed obravnavanih pogodb je pogodba z računalniškim podjetjem DS v vrednosti 78.000 evrov, ki je bila prav tako sklenjena brez ustreznega razpisa. "Preseneča, ker ima ZTM preko deset zaposlenih v službi za informacijsko tehnologijo," je poudaril minister.

Po Gantarjevih besedah so v okviru nadzora posebej pregledali javno naročilo za računalniški program Slovenski transfuzijski enotni informacijski sistem v vrednosti 1,7 milijona evrov. Gre za razpis, ki ga je vodila družba Praetor, na ministrstvu pa so ugotovili več nepravilnosti. Kot je povedal Gantar, med drugim na portalu javnih naročil ni več mogoče preveriti verodostojnosti razpisne dokumentacije, razpisna dokumentacija ni podpisana in žigosana, pogodbi nekatere obvezne priloge niso priložene, bančna garancija pa je v bistveno nižjem odstotku kot običajno.

V upravnem nadzoru je ministrstvo ugotovilo tudi, da ZTM ni upošteval ukrepov, ki jih je po pregledu za leto 2011 predlagala notranja revizorka družbe. Ti se nanašajo tudi na izplačevanje sredstev za delovno uspešnost.

Obvestil bo Komisijo za preprečevanje korupcije in računsko sodišče

Revizorka je po Gantarjevih besedah ugotovila, da je prišlo do neupravičenih izplačil na račun tržne dejavnosti v višini 110.329 evrov za delovno uspešnost, neustrezno pa je bilo tudi evidentiranje v bilancah. Revizorka je predlagala sprejetje nujnih ukrepov, med drugim dogovor z zaposlenimi o vračilu previsoko izplačanih sredstev za delovno uspešnost, vendar ukrepi niso bili izpeljani, je dejal Gantar.

Povedal je, da bodo o ugotovitvah obvestili Komisijo za preprečevanje korupcije in računsko sodišče.

Minister je na novinarski konferenci opozoril tudi na visoko ceno, ki jo za svežo zamrznjeno plazmo pri prodaji zahteva ZTM. Zavod plazmo v Sloveniji kupuje le od transfuzijskih centrov v Celju in Mariboru, ki za liter zaračunavata 63 evrov. ZTM pa za na zavodu pripravljeno svežo zamrznjeno plazmo zahteva 280 evrov na liter. "Gre za zelo dober zaslužek na škodo bolnišnic," je dejal Gantar.

Visoke cene zavoda je ministrstvo ugotovilo tudi pri industrijskih zdravilih, izdelanih iz plazme. Na področju albuminov je zavod za nakup zdravil iz tuje plazme iz podjetja Octapharm v Avstriji plačeval 48 evrov na pakiranje, v Sloveniji pa so ista zdravila nato prodajali po 86,22 evra, je pojasnil Gantar. Za albumine iz slovenske plazme, ki jo v Avstriji za zavod predelajo brezplačno, pa je zavod zaračunaval dobrih 86 evrov.

Gantar je poudaril, da s strani ZTM postavljene cene niso nezakonite, saj to omogočata veljavna pravilnika. "Ne morem reči, da so dobički nezakoniti, so pa moralno sporni," je poudaril minister in dodal, da bodo v roku enega meseca oziroma do konca leta spremenili pravilnik o določanju cen zdravil za uporabo v humani medicini ter pravilnik za oblikovanje cen krvi in krvnih komponent.

Gantar je na novinarski konferenci povedal še, da pri nadzoru niso ugotovili manipulacije s prodajo krvi in krvnimi pripravki, o čemer je pred časom poročal spletni portal Požareport.