Sedanja varuhinja Zdenka Čebašek - Travnik se na letošnji poziv ni odzvala. "Letošnji napadi name v javnosti so me odvrnili od tega," je včeraj povedala za Dnevnik. Letos poleti je bila deležna kritik, ker da ni obsodila groženj s smrtjo predsedniku vlade Janezu Janši. Tedaj je varuhinja sicer poudarila, da obsoja vsak sovražni govor, pojasnila pa je tudi, da za grožnje s smrtjo predsedniku vlade ni pristojna, ker njen mandat zajema kršitve človekovih pravic, ki jih posameznikom povzroča država.
Predsedniku republike sicer ni treba izbirati le med prijavljenimi, temveč se lahko odloči tudi, da samostojno povabi koga, ki se ni prijavil. Če bi se vendarle odločil za povabilo Čebašek-Travnikove, ki sme v skladu z zakonom funkcijo opravljati dva mandata, bi se za morebitno soglasje "odločila po pogovoru z njim". Možnost izvolitve je odvisna tudi od predsednikovih predhodnih poizvedovanj oziroma pogovorov s poslanskimi skupinami, saj je za izvolitev varuha v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina. Pred izvolitvijo Čebašek-Travnikove leta 2007 se je bodoča varuhinja tudi sama srečala s poslanci. "Tedaj odločitev zanje ni bila tako težavna, saj sem bila relativno neznana," se spominja varuhinja. "Zdaj pa me že poznajo in vedo, kako delujem." Naša sogovornica je ocenila, da bi bila njena ponovna izvolitev povsem mogoča, če bi se poslanci odločali samostojno, po lastni vesti. "Vendar poslanci na žalost glasujejo tako, kot odločijo strankarske centrale." Zato se zdi sedanji varuhinji možnost, da bi politika dosegla konsenz o njeni morebitni ponovni kandidaturi, majhna. Letos je namreč varuhinja z zahtevo za oceno ustavnosti zakona o uravnoteženju javnih financ posegla v delo vladajoče politike. Obenem bi se za trn v peti vladajočih lahko izkazalo njeno zavzemanje za pravice izbrisanih, ki jim je zlasti stranka SDS - pa tudi stranka Nsi - doslej izrazito nasprotovala.
Glede na to, da bodo čez mesec dni potekale predsedniške volitve, je malo verjetno, da bi se predsednik republike za predlog kandidata ali kandidatke odločil pred tem. Za izbiro novega varuha imajo poslanci sicer čas do februarja, ko se izteče mandat Zdenke Čebašek - Travnik.
Med dvajseterico doslej prijavljenih (število ni dokončno, saj lahko več prijav prispe še po pošti) je zagotovo prijava informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar. Včeraj je poudarila, da je poznavanje človekovih pravic njena prednost, saj so temelj dela informacijskega pooblaščenca. Strinjala pa se je z oceno, da bo kandidat ali kandidatka, o katerem si je (politična) javnost doslej že ustvarila mnenje (takšna je tudi sama), težje prodrl kot kandidat, ki je za politiko še neznanka in v katerem politiki ne morejo videti potencialnega nasprotnika.
O tem, kako različno se lahko do varuha človekovih pravic opredeljuje strankarska politika, priča zadnja seja državnozborske komisije za človekove pravice, ki je potekala minuli petek. Komisija je obravnavala poročilo varuhinje za leto 2011, h kateremu je spadal tudi predlog, naj državni zbor priporoči "vsem institucijam in funkcionarjem na vseh ravneh, da upoštevajo priporočila varuha človekovih pravic", zapisana v poročilu za leto 2011. Predlog kljub popolnoma načelni vsebini zaradi štirih glasov proti ni bil sprejet. Medtem je bila v isti seriji glasovanj s štirimi glasovi za sprejeta vrsta predlogov, ki so jih vložili poslanci koalicije.
