Nekdo bi moral javno pozivati k bojkotu volitev
Nekateri ravno zato na tokratnih volitvah pričakujejo nizko udeležbo, ki sicer že z vsakokratnimi predsedniškimi volitvami kljub visoki stopnji zaupanja državljanov v funkcijo predsednika države vztrajno pada. Na prvih predsedniških volitvah v samostojni Sloveniji, ki so se odvile hkrati z državnozborskimi, je namreč glasovalo več kot 85 odstotkov volilnih upravičencev, v prvem krogu leta 2002 72 odstotkov, pred petimi leti pa samo še 57 odstotkov volilnega telesa. Ali to pomeni, da bi lahko letos ta delež zaradi vsesplošnega razočaranja državljanov nad politiko padel pod polovico? "To se mi ne zdi verjetno. Za kaj takega bi se moral pojaviti nekdo, ki bi javno pozival k bojkotu volitev, pri čemer bi morala biti ta oseba oziroma subjekt dovolj kredibilen, hkrati pa ponuditi za kaj takega tudi dovolj dober razlog, da bi mu ljudje verjeli in sledili," odgovarja Andraž Zorko iz družbe Valicon, ki na tokratnih volitvah pričakuje 60-odstotno volilno udeležbo. "Če sodimo po današnjem stanju, bo udeležba močno odvisna od kampanje - kandidati lahko namreč vplivajo s svojimi nastopi na udeležbo v obe smeri. Če bodo vsi skupaj razočarali, da bi se na primer spustili na raven medsebojnega obračunavanja, oziroma če bi bili njihovi nastopi tako bledi, da bi te volitve izpadle kot povsem nepomembne, potem bo udeležba nižja. Če bo po drugi strani nastal vtis, da gre za referendum za ali proti vladi, bo udeležba višja," napoveduje Zorko. Zaradi razočaranja nad vlado Janeza Janše se mu zato bolj kot nizka volilna udeležba zdi verjeten scenarij, da se bodo volitev množično udeležili volilci levice in tako Türku prinesli zmago že v prvem krogu. "Türkova zmaga v prvem krogu je še vedno verjetna, če pa se bo to zgodilo, bo šlo za las. Odgovor na to vprašanje ima v rokah Pahor: če bo prepričal dovolj velik del levice, da je boljši kandidat od Türka, ne da bi pri tem odvrnil glasove z desne, pa je potem zmaga aktualnega predsednika v prvem krogu malo verjetna," meni Zorko. Če bi Türk slavil že v prvem krogu, ne bi presenetilo niti direktorja agencije Ninamedia Nikolo Damjanića, saj je aktualni predsednik po njihovih podatkih že sedaj na robu absolutne večine. "Vprašanje pa je, če lahko volilci z levice svoje nezadovoljstvo izrazijo s tem, da ga izvolijo. Ne vem, če to razumejo kot protiutež temu, kar se dogaja v državi. Del bo zagotovo protestno vztrajal pri njem, ker predsedniška funkcija ostaja edina institucija, ki še lahko kljubuje vladnemu početju," je prepričan Damjanić.
V Srbiji zaradi nezadovoljstva 40-odstotna udeležba
Da lahko vsesplošno nezadovoljstvo nad stanjem v politiki vpliva na slabo volilno udeležbo predsedniških volitev, se je nazadnje pokazalo v Srbiji, kjer se je letos spomladi drugega kroga, v katerem je presenetljivo slavil vodja Srbske napredne stranke Tomislav Nikolić, kljub drugačnim napovedim udeležilo vsega 40 odstotkov volilnih upravičencev. Apatija, zasičenost s politiko oziroma strankami in negativna kampanja so se v Srbiji med drugim izrazile tudi z največjim deležem neveljavnih glasovnic doslej, saj je ta presegel štiri odstotke. "V takih razmerah pride do obratnega sorazmerja: večje kot je razočaranje, manjša je udeležba. Volilcem postanejo vsi politiki enaki, ob tem pa se še počutijo nemočne, da bi s svojim glasom lahko kar koli spremenili," poudarja Damjanić, ki pa vseeno pričakuje, da se bo tokratnih volitev udeležilo med 55 in 60 odstotki volilnih upravičencev.
Podobnega mnenja je tudi tudi izvršni kreativni direktor agencije Luna TBWA Janez Rakušček. Po njegovih besedah je namreč predsedniški položaj kljub neusmiljeni politizaciji vsega v sferi javnega ohranil še največ ugleda. "Zato zna biti učinek na volilno udeležbo prav zaradi vseh afer, ki so se prijele vsakdanje politike, paradoksalno nasproten. Zmeren volilec, ki ne spada med fanatične privržence ene ali druge strani, lahko na predsedniških volitvah povsem mirno izrazi svojo politično in osebno preferenco, ne da bi se zaradi tega počutil umazano. Hkrati bo leva baza aktivirana dvojno, pa tudi desna ima prepoznavnega kandidata, ki je sicer brez možnosti za zmago, a vsaj v prvem krogu predstavlja povsem kredibilno izbiro," poudarja Rakušček.
SLS brez kandidata, Kangler za Zvera
Čeprav se bo rok za vložitev kandidatur iztekel 17. oktobra, bodo letošnje volitve prav gotovo posebne tudi po številu kandidatov. Medtem ko se je največ kandidatov potegovalo za predsedniški položaj leta 2002, in sicer devet, najmanj pa pred petimi leti (7), so do včeraj svoje kandidature vložili le Türk, Zver in Pahor. "Zmanjšanje števila kandidatov je glede na velike spremembe v strankarskem pejsažu - potop Zaresa, LDS in SNS, dvig PS, DL in NSi - povsem pričakovano: manjše stranke so doslej gradile svojo prepoznavnost in samostojnost tudi s predsedniškimi kandidati, ki so, čeprav vnaprej poraženi, strankam v kampanji zagotavljali brezplačen medijski prostor in čas. Z vse večjo blokovsko polarizacijo pa so postali nekoristni, celo moteči. Eksotičnih vaških originalov pa tako ali tako nihče ne jemlje resno, niti oni sami," poudarja Rakušček.
Ob tem velja dodati, da so skorajda vse parlamentarne stranke že podprle svoje favorite pred tokratnimi volitvami, ki se bodo odvile 11. novembra, svojega kandidata pa ni "našla" le SLS, ki je največji uspeh doživela leta 1997 z Janezom Podobnikom. Na volitvah - vsaj v prvem krogu - zato ne bo podprla nikogar, medtem ko je vidni član ljudske stranke in mariborski župan Franc Kangler že stopil na stran Milana Zvera.
