"Povsem razumem, da se je za pravice treba boriti, saj niso bile nikoli podarjene, vendar po mojem z vztrajanjem pri njih nemalokrat pretiravamo," ocenjuje 44-letna Marija Mica Kotnik, samostojna novinarka in urednica. Zato ne vidi nič slabega v omejitvi teh pravic na tiste, ki resnično nekaj pomenijo: "Tu mislim zlasti na pravice iz minulega dela, morda kakšne nagrade, odpravnine v razumni višini. Morda tu ne bi bilo slabo prakse obrniti, da bi vodilni delavci, ki že tako dobro zaslužijo, dobili nižjo odpravnino, drugi zaposleni pa približno takšno kot zdaj nekateri vodilni."
Tudi negotove oblike dela imajo svoje prednosti
Čeprav si je doslej svoj kruh večinoma služila kot samozaposlena, pravi, da tega ne bi zamenjala za službo za nedoločen čas v nekem podjetju. "Zelo sem zadovoljna, da sama skrbim zase, da sem odvisna od svojega dela in svojih ustvarjalnih sposobnosti." Izjemo bi naredila le, če bi jo na mesto, kot je na primer delo odgovorne urednice, povabilo kakšno uspešno časopisno-založniško podjetje. "Vendar pa bi morali biti pogoji za delo boljši, kot jih imam sedaj, torej več kot odlični." Delitev zaposlitev na določen in nedoločen čas zanjo namreč ne obstaja. "Obstaja le kakovostna ali nekakovostna zaposlitev, pa naj gre za podjetje ali samozaposlitev," pravi Kotnikova, ki se je zaradi delovnih razmer in predvsem vzdušja v podjetju v svoji karieri tudi že odrekla zaposlitvi za nedoločen čas in dala odpoved.
Triindvajsetletni študent ekonomije, ki ni želel biti imenovan, razmišlja podobno: "Varne zaposlitve si ne želim v smislu, da me bo delodajalec težko odpustil, ampak v smislu, da bom ob dobrem in trdem delu imel dobre delovne pogoje in možnost napredovanja." Ne strinja se z rezanjem pravic delavcem pri odpravninah in nadomestilih za brezposelnost, bi pa zakon po njegovem delodajalcu moral omogočati lažje zaposlovanje in tudi odpuščanje. Takšna prava fleksibilnost, kot ji pravi, bi tudi njemu pomagala pri iskanju redne(jše) zaposlitve.
Sicer pa bodoči ekonomist pravi, da bi mu bolj kot nižanje pravic zaposlenih ljudi ustrezala neka druga reforma. "Dobro bi bilo, če bi za delodajalca postal cenejši, torej bi bila razlika med mojo bruto bruto in neto plačo čim manjša." Fleksibilnost trga dela bi se tako po njegovem mnenju dalo posredno povečati že z znižanjem davčnih stopenj ali s spremembo dohodninskih razredov.
Delodajalci in sindikati proti hitenju
Čeprav glede na svoje delovne sposobnosti, trenutno stanje na trgu dela in dejstvo, da je ljudi z ekonomsko izobrazbo ogromno, svoje možnosti za zaposlitev ocenjuje na srednje velike, si s tem za zdaj še ne beli glave. Prihodnje leto se bo namreč vpisal na redni podiplomski študij in bo tako še nekaj časa lahko delal kot študent. "Kratkoročno je to dobra rešitev za tiste, ki bi v času študija radi prislužili nekaj denarja, na dolgi rok pa je to slabo, saj delo prek študentskega servisa ustvarja zelo velike anomalije na trgu dela. Tudi zato, ker ljudje z izmenjavo napotnic in podaljševanjem študentskega statusa nadaljujejo s študentskim delom, čeprav bi že zdavnaj morali delati v običajnih delovnih razmerjih," opozarja na še eno oviro za pogostejše sklepanje rednejših delovnih razmerij.
Ob tem pa Marija Mica Kotnik poudarja, da mladi izobraženi iskalci zaposlitve ne bi smeli pričakovati, da jih nekdo pač mora (!) zaposliti. "Mislim, da moramo ljudje imeti odgovoren odnos do svoje kariere in ne smemo čakati, da bodo za nas nekaj naredili drugi. Sami moramo iskati priložnosti in se ne smemo zanašati na to, da nam bo zaposlitev padla z neba," svetuje.
Kakšen bo končni vladni predlog nove delovnopravne zakonodaje, bomo po vsej verjetnosti izvedeli kmalu. Več sindikalistov je zatrdilo, da jim je minister za delo Andrej Vizjak dal vedeti, da bi vlada reformo lahko obravnavala že na četrtkovi seji. Dokončno naj bi bilo to znano v torek, ko naj bi o njej najprej razpravljala koalicija, nato pa se bodo na povabilo premierja Janeza Janše predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin sestali še s predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Čeprav naj bi se pogajanja kljub vladni potrditvi reforme nadaljevala tudi v času sprejemanja zakonodaje v parlamentu, so tako sindikati kot delodajalci takšno hitenje obsodili. Pri sprejemanju delovnopravne zakonodaje ima namreč socialni dogovor še posebej pomembno vlogo.
Sicer pa socialni partnerji včeraj niso sprejeli nobenih zaključkov. Po besedah predstavnika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Zorka še niso rekli zadnje besede o nižanju nadomestil za brezposelnost v prvih treh mesecih po izgubi zaposlitve. Odprto ostaja tudi omejevanje zaposlovanja za določen čas, ki mu močno nasprotujejo predstavniki delodajalcev.
Pri tem sindikati predlagajo, da bi zaposlitve za določen čas lahko predstavljale pet odstotkov vseh zaposlitev, o višjih deležih (vendar ne višjih od 15 odstotkov) pa bi se sindikati in delodajalci dogovorili v panožnih kolektivnih pogodbah, delodajalci pa, da bi kvota, če že mora biti, znašala 30 odstotkov. Ministrstvo naj bi nazadnje ponudilo kompromisnih 15 odstotkov.
