Pred 25 leti sta se dve tedanji porodnišnici združili pod isto streho. Prvi otrok je bil v sedanji Porodnišnici Ljubljana oziroma na kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana rojen 6. oktobra 1987, je na novinarski konferenci dejala Drnovšek Olupova.
Kot pojasnjuje, je sicer ginekološko-porodniški oddelek deloval že v ljubljanski civilni bolnišnici, ustanovljeni leta 1786. V 70. letih prejšnjega stoletja pa so v Ljubljani delovali mestna porodnišnica, porodniški oddelek UKC Ljubljana in stara porodnišnica. Mestno porodnišnico so nato ukinili, o novi pa so začeli razmišljati tudi zato, ker so se v stari pojavljale epidemije bakterijskih okužb, pojasnjuje vodja porodnega bloka kliničnega oddelka za perinatologijo Vasilij Cerar.
Kakovost oskrbe nosečnice in novorojenčka v novi porodnišnici se je izboljšala
Predstojnica oddelka za perinatologijo Tanja Premru Sršen poudarja, da se je kakovost oskrbe nosečnice in novorojenčka v novi porodnišnici izboljšala in je pomenila pomemben prispevek za vso Slovenijo. Med drugim je padla tudi umrljivost novorojenčkov, predvsem nedonošenčkov.
Vodja službe za neonatologijo Janez Babnik ob tem pojasnjuje, da so nekoč občasno preživeli tudi novorojenčki z manj kot tisoč grami in stari 30 tednov. Danes pa po njegovih besedah preživijo dojenčki, težki 400 gramov in stari 22 tednov, čeprav zanje obstaja tveganje tudi pozneje.
Naraslo število porodov s carskim rezom
Kot še pravi Premru Sršenova, je v zadnjem času naraslo število porodov s carskim rezom. Povečalo se je tudi število resno bolnih nosečnic, saj včasih ženske z nekaterimi boleznimi niso rojevale. Viša se tudi starost nosečnic in število tistih, ki so zanosile z metodami asistirane reprodukcije. Vse to zahteva dodatno bolj intenzivno zdravljenje, zato načrtujejo tudi povečanje enote za intenzivno nego za odrasle, pravi predstojnica.
Dandanes želijo po njenih besedah oskrbo čim bolj približati potrebam in željam sodobnih nosečnic. Med drugim so pripravili strokovne podlage za osnove babiškega poroda, s čimer želijo del kompetenc zdravnikov prenesti na babice. Te bi tako lahko vodile porod pri nosečnicah z nizkim tveganjem za zaplete. Pripravljeni strokovni podlagi mora zdaj slediti tudi zakonodaja, pravi Premru Sršenova.
Donacije ne morejo biti rešitev
V ljubljanski porodnišnici sicer beležijo 18 ali 19 porodov dnevno, vsak dan pa je pri njih hospitaliziranih okoli 120 žensk. Kot pravi predstojnica, velik del predstavlja tudi ambulantna dejavnost, še posebej jih obremenjuje urgentna ambulanta. Po njenih besedah se poznajo tudi varčevalni ukrepi, investicije pa lahko uresničujejo predvsem z donatorskimi sredstvi. Babnik ob tem opozarja, da donacije ne morejo biti rešitev, saj mora biti za opremljanje intenzivnih oddelkov odgovorna tudi družba.
