Za diabetike dobra ustna higiena še pomembnejša

Glavni vzrok za nastanek parodontalne bolezni je poleg prisotnosti zobnih oblog tudi kajenje. Vse to povzroča vnetni odziv, ki se sprva kaže s pordelimi, nabreklimi in krvavečimi dlesnimi. Po daljšem vnetju se dlesni začnejo umikati od zobnih korenin, zobje pa postajajo vse bolj majavi, kar pogosto vodi v njihovo izgubo. Zato je za preprečevanje parodontalne bolezni pomembno redno in temeljito čiščenje vseh zobnih ploskev.

To velja še posebno za ljudi z diabetesom, pri katerih je potek parodontalne bolezni težji in hitreje napreduje v primerjavi z zdravimi osebami. Vzrok leži v slabšem imunskem odzivu, njegova zmanjšana učinkovitost pri branjenju pred množicami bakterij, ki povzročajo vnetje, pa posledično pripelje tudi do slabšega celjenja ter slabšega obnavljanja kosti in dlesni v ustni votlini. Vse to pospeši proces parodontalne bolezni.

Zaradi vsega tega so razmišljali tudi, da bi jo vključili na seznam zapletov sladkorne bolezni poleg drugih znanih spremljajočih težav.

Pri diabetikih težavna že manjša količina zobnih oblog

Pojavnost vnetja obzobnih tkiv je povezana s količino zobnih oblog, a se pri diabetikih v primerjavi z zdravo populacijo lahko tovrstno vnetje pojavi že pri manjših količinah. Najpomembnejša je preventiva, med katero spadata dobra higiena in kontrola krvnega sladkorja. Če se slednja obvladuje, postane stopnja tveganja nastanka parodontalne bolezni pri ljudeh z diabetesom skoraj enaka kot pri zdravih osebah. V nasprotnem primeru tisti s slabo kontrolo krvnega sladkorja tvegajo mnogo resnejše in težje zaplete vnetja obzobnih tkiv.

Zaradi večje dovzetnosti za nastanek parodontalne bolezni je pri sladkornih bolnikih še toliko pomembnejše tudi temeljito in redno izvajanje ustne higiene, še posebno medzobnih prostorov, ki jih prevečkrat spregledamo. Zato naj bi ti pogosteje prihajali na kontrolo k zobozdravniku, ki spremlja stanje dlesni, hkrati pa seveda natančno skrbeli za dobro ustno higieno.

Kako skrbeti za dobro ustno higieno

Mednjo spada redno čiščenje vseh zobnih ploskev. Pri uporabi samo zobne ščetke se očisti le 60 odstotkov zobnih ploskev, saj ščetka ne doseže medzobnih (interdentalnih) prostorov, ki predstavljajo ostalih 40 odstotkov. Tudi parodontalna bolezen se v večini primerov začne ravno v medzobnih prostorih, katerim pa med čiščenjem zob po navadi posvečamo najmanj pozornosti. Da bi medzobne ploskve očistili, je treba uporabljati zobno nitko ali medzobne ščetke.

Zobna nitka dobro očisti predvsem prostore med sprednjimi zobmi (sekalci) zaradi primerne oblike zob in manjših medzobnih prostorov. Za prostore med kočniki pa so primernejše medzobne ščetke, ki se prilagodijo neravnim površinam in dobro odstranijo vse obloge, ki bi jih sicer z zobno nitko izpustili.

Tomaž Dolinar je zaposlen v Zobozdravstvenem centru Modri zob; več informacij o reševanju težav z ustnim zdravjem in lepim nasmehom najdete na www.modrizob.com.