Potem ko so predstavniki sindikata delavcev energetike pretekli teden v DZ že vložili 3900 podpisov za začetek referendumskih opravil glede zakona o državnem holdingu, so se namreč včeraj za podoben manever odločili tudi predstavniki sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije. Predsednik sindikata Tomaž Kumer je pobudo za vložitev zahteve za razpis referenduma o slabi banki pospremil z razlago, da jih je zaradi enostranskih odločitev vlade strah za delovna mesta v panogi. Nekatera pomembna podjetja kot na primer Helios in Cinkarna Celje so namreč prek Zvona Ena Holdinga zelo vpeta v zgodbo o slabih terjatvah, ki naj bi se prenesle na slabo banko.
Kdo podpira referendum in kdo ne
V Pozitivni Sloveniji napovedanih referendumov še ne komentirajo, medtem ko jih v stranki SD vsaj posredno podpirajo. Po besedah vodje poslanske skupine Janka Vebra gre za različna zakona, ki se medsebojno dopolnjujeta v ključnih ciljih: razprodaji državnega premoženja ter neracionalni in razsipni sanaciji javnih financ brez jasnih zagotovil, da bo ta dejansko dosežena. "Nismo zagovorniki referenduma kot orodja zlorabe politične moči in uveljavitve partikularnih interesov, kar je še kako očitno pokazala opozicija prejšnjega mandata. Glede na zahtevi sindikatov po referendumih in vsa opozorila stroke pa je edino prav, da v primeru sprejetja zakonov ljudje povedo, ali se strinjajo z načinom razprodaje slovenskega premoženja in najdražje možne sanacije bank na način, ki ga zagovarja samo še koalicija," je bil oster Veber. Podporo prizadevanjem za razpis obeh referendumov je včeraj sicer izrazila tudi neparlamentarna stranka TRS, ki bo tudi sodelovala pri aktivnostih za njuno izvedbo.
Prvak DeSUS Karl Erjavec je v včerajšnjem odzivu na oba veta, grožnje z referendumi in protesti opozoril na čas, ki se pospešeno izteka. "V prihodnjih dneh bo treba storiti vse, da najdemo rešitev, kako državo do konca leta pripeljati v pozicijo, ko nam bodo finančni trgi zaupali in bomo lahko dobili močno potrebna posojila. Dnevi, ki prihajajo, so odločilni zlasti v smislu, kakšna prihodnost nas čaka: ali bomo sposobni svoje težave reševati sami ali pa bo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč," je prepričan predsednik upokojenske stranke.
"Na referendumu bi odločali o vladi"
Ker ulica vedno bolj žolčno reagira na enostranske ukrepe, je Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete prepričan, da bi državljani oba zakona na referendumih zavrnili. "Vendar v tem primeru ne bi šlo za referenduma o ekonomsko-vsebinskih vprašanjih, temveč bi se ljudje po osmih mesecih odločali o vladi, ki se je zavihtela na to mesto z zelo skromno politično legitimnostjo. Od resnih politikov bi bilo pričakovati, da bi se za legitimnost borili in da bi se najprej lotili problema širšega zaupanja oziroma političnega konsenza ter šele potem gradili svoje ekonomske ukrepe. Če želite izpeljati tako radikalne spremembe v družbi, jih ne morete izsiliti," je jasen Kovač, ki se hkrati strinja, da takšna sporočila zagotovo ne bodo pozitivno sprejeta v mednarodnem prostoru. "Iz preprostega razloga: ker nadaljujemo politično blokado ekonomskih sprememb, ne glede na to, ali so te dobre ali slabe. Pri teh referendumskih grožnjah gre predvsem za preigravanje na notranjem političnem trgu. Trenutno so orodje, ki ga sedanja opozicija uporablja v podobne namene, kot ga je uporabljala sedanja koalicija pred dvema letoma," poudarja Kovač.
Za en referendum tri milijone evrov in pol
Če pobudi za referendum in spremljajoči podpisi izpolnjujejo vse zakonske kriterije, bi moral predsednik DZ Gregor Virant v sedmih dneh določiti 35-dnevni rok za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. Ker pa je državni svet izglasoval veto na oba zakona, so referendumska opravila začasno ustavljena. Kot nam je včeraj pojasnil Virant, vsi postopki mirujejo do vnovičnega izglasovanja zakonov v DZ, pri čemer pa se že zbrani podpisi upoštevajo. Predsednik DZ je med drugim tudi zanikal možnost, da bi na omenjena referenduma lahko vplivale napovedane spremembe 90. člena ustave, ki bistveno zaostrujejo pogoje za razpis in veljavnost referendumskega odločanja. Po njegovih besedah bi lahko te spremembe v najboljšem primeru začele veljati šele z začetkom naslednjega leta.
Oba referenduma bi sicer po oceni predsednika državne volilne komisije Dušana Vučka stala slabe štiri milijone evrov. A zgolj v primeru, da bi bila razpisana na isti dan. Če bi bila izvedena v različnih terminih, pa bi strošek za vsakega znašal približno tri milijone evrov in pol.
