Po njegovem mnenju gre zametke usihanja podjetja iskati v obdobju po osamosvojitvi, ko se je tedanje vodstvo bolj kot z razvojem in nakupom moderne tehnološke opreme ukvarjalo s privatizacijo in se zadolževalo s krediti. "Glavni problem je, ker danes enostavno nismo konkurenčni," je prepričan Srpan, razvojni tehnolog, ki se je znašel na seznamu 135 delavcev, ki bodo v kratkem ostali brez službe.

Delavci so s popkovino privezani na tovarno

Sam v tovarni dela že 18 let. Tako kot večina družin v Loški dolini je tudi njegova usodno povezana z loškim gigantom. V tovarni dela njegov brat, včasih je delal tudi njegov oče. Na srečo, pravi, je življenjska partnerica zaposlena drugod, tako da bo družina z dvema majhnima otrokoma že nekako preživela. Ne ve pa, kako bo z drugimi. "Celotna občina diha s tovarno. Mi smo njeni otroci, privezani nanjo s popkovino. Če se pretrga, nam ni pomoči," doda Srpan, ki ga je uvrstitev na seznam odpuščenih presenetila, saj je pred petimi leti kot perspektiven delavec dobil od podjetja celo stanovanje.

Še pred leti je bilo v Kovinoplastiki zaposlenih 1300 ljudi in je delovne sile primanjkovalo. Danes jih je 785, v začetku prihodnjega leta pa naj bi jih ostalo le še 650. Sto delavcev je tudi doma na čakanju, saj dela zanje tačas ni. Aleš Hoge, vodja sindikata in predsednik sveta delavcev, pravi, da sta se malodušje in strah pred izgubo službe zajedla v slehernega delavca in se kot slabo vreme prenesla nad celotno dolino. "Skoraj vsaka družina v občini je povezana s tovarno. Če računamo, da ima vsaka družina le enega otroka, to pomeni, da je od tovarne odvisnih več kot 2000 ljudi. Zdaj pa pomislite, kaj to pomeni za občino s 3700 prebivalci! Veliko je tudi primerov, ko sta oba zakonca zaposlena v 'fabriki'. Kje si bodo novo službo našli vsi ti ljudje, če bo firma propadla?" se vpraša Hoge med sprehodom po največjem in trenutno najranljivejšem oddelku, kjer proizvajajo in montirajo stavbno okovje.

To tvori set mehanizmov, ki omogoča odpiranje oken in vrat, nam povedo sicer prijazni delavci, ki pa se ves čas skrivajo pred fotografovo bliskavico. Tudi svoja imena skrbno čuvajo, saj se bojijo, da bi njihovo pojavljanje v časopisju pripomoglo k temu, da bi se lažje znašli na seznamu odpuščenih.

Nervoza je navzoča na vsakem koraku

"Na seznamu odpuščenih me za zdaj ni. Na njem so se znašle tiste z najmanj delovne dobe in tiste, ki so tik pred upokojitvijo. Se pa baje pripravlja nov seznam," se opogumi 34-letna domačinka iz doline, ki nam zaupa ime in priimek, a si kasneje premisli in nas prosi, naj ga ne objavimo: "Po eni strani upam, da me bodo odpustili, saj so razmere čedalje bolj grozne. Med delavci vlada nervoza, vzdušje je katastrofalno. Delo, ki so smo ga včasih opravili trije, danes naredi eden. Včasih nas je bilo v izmeni 86, zdaj le še 23. Plače pa so čedalje slabše. Skrajšali so nam tudi pavze."

Zgovorna črnolaska nam s prstom pokaže na nove proizvodne linije, ki samevajo. "Ko so jih pred leti kupovali, so trdili, da je treba vlagati v razvoj in da ne moremo več delati na starih strojih, češ da na takšnih delajo samo še v Rusiji. A poglejte, danes so te 'ruske' linije še v formi, na novih pa ne dela nihče," z malce sarkazma razloži, da se vložek v razvoj očitno ni obrestoval.

Med klepetom se ji pridružijo še nekatere sodelavke, ki bolj kot ne poslušajo in prikimajo, ko naša sogovornica omeni, da je dela opazno manj. "Linijo, ki smo jo včasih prekinjali na en teden, zdaj prekinjamo do sedemkrat v enem dnevu. Včasih so bile serije po 300.000, zdaj le po 2000."

Čeprav je mati samohranilka, je naša sogovornica korajžna in se za svojo prihodnost ne boji. Sprašuje pa se, kaj bo z njenimi starejšimi kolegicami, ki sodijo v kategorijo najtežje zaposljivih. "Včasih so prišle v tovarno 18-letne punce, malo zaslužile in šle naprej, saj je bilo veliko možnosti za zaposlitev. Danes pa tukaj obstaneš. ‘Šiht’ ni idealen, je pa blizu. Zato bi vsi radi, da firma preživi skupaj z nami," sklene sogovornica.

Sindikat prosijo za socialno pomoč

Poleg strahu pred odpuščanjem pa delavce v Kovinoplastiki tare tudi avgustovsko 25-odstotno znižanje plač, ki je marsikoga pahnilo na rob preživetja. Povprečna plača v proizvodnji se je tako v mnogih primerih povsem približala minimalni plači. Prvi sindikalist Hoge pravi, da je vodstvo znižanje opravilo samovoljno, brez predhodnih pogajanj s sindikatom, zato so se obrnili na inšpektorat za delo. A odgovora do danes še niso prejeli. "Ljudje prihajajo do mene in prosijo sindikat za socialno pomoč. Od znižanja plač se je število takšnih primerov podvojilo. Bliža se namreč zima in z njo kurjava. Ljudje so obupani, a stiskajo zobe in vztrajajo. Zavedajo se namreč, da ni hujšega, kot če ostaneš brez službe," pojasni Hoge.

Z njim se strinja tudi 54-letni Edo Terzič, ki v skladišču že 36 let upravlja viličarja. Prej je imel z vsemi dodatki okoli 750 evrov na mesec, po znižanju jih prejme le še 570. "Kar zapišite ime in priimek. Zapišite pa tudi, da po 36 letih dela dobim le nekaj evrov več kot minimalno plačo. To je sramota. A jasno je, da za takšne, kot sem sam, druge zaposlitve v naši dolini ni. Pa tudi ne v Ribnici, Sodražici, Loškem potoku ali Cerknici," našteje Terzič še bližnje občine in se odpravi proti izhodu, saj odbije 14. ura in z njo konec izmene.

Župan že pripravlja "evakuacijski" načrt

Medtem ko v tovarno nič kaj vedrih obrazov prihajajo "popoldanci", v zgornjih prostorih, v upravi podjetja, zagotavljajo, da se zavedajo tempirane socialne bombe, ki preti Loški dolini in širši okolici ob morebitni potopitvi Kovinoplastike, zato si s polno odgovornostjo prizadevajo pridobiti nova naročila. "Proizvodnja stavbnega okovja, ki predstavlja okoli 50 odstotkov celotne prodaje podjetja, je specifična. V tej panogi se je v zahodni Evropi pojavil novi val krize, za katerega je težko napovedati, koliko časa bo trajal. Na trgu vlada zelo huda konkurenca. Vodi se ostra borba za vsak cent pri nabavljanju kilograma jekla," razloži član uprave Aleš Tišler in doda, da izpad enega večjega kupca lahko pomeni izpad dela za 100 do 150 ljudi.

Zato si tudi ne upa dati roke v ogenj, da prihodnje leto ne bo novih odpuščanj. Je pa trdno prepričan, da bo od okoli 480 delavcev, kolikor jih danes dela v oddelku za okovja (PC okovje), vsaj 300 obdržalo službe na dolgi rok. Z manj delavci je po njegovih besedah dejavnost s sedanjo tehnologijo težko organizirati tako, da bi bila ekonomsko upravičena.

Zaton nekdanjega občinskega paradnega konja s težkim srcem spremlja tudi župan občine Loška dolina Janez Komidar. "Kot občina bomo morali priskočiti na pomoč brezposelnim. Oblike pomoči še nismo razdelali, sam pa se nagibam k enkratni denarni pomoči, saj ne bi rad, da bi postali občani odvisni od finančne pomoči občine in bili zato neaktivni pri iskanju zaposlitve. Zavedamo se tudi, da bo rezervni fond preplitek, zato bomo morali zarezati tudi v sredstva, namenjena investicijam," pove župan, ki je vseeno optimist in meni, da bi se lahko Kovinoplastika s pravilnimi odločitvami vodstva hitro pobrala in nadaljevala uspešno zgodbo.