Štipendije so tam, kjer je industrija
Največ kadrovskih štipendij na število dijakov in študentov podeljujejo na Koroškem, v Zasavju in notranjsko-kraški regiji, na splošno pa velja, da so kadrovske štipendije tam, kjer je industrija. Po podatkih revije Manager je bila lani največja štipenditorka kadrovskih štipendij slovenska vlada, na drugem mestu je bil zreški Unior, na tretjem novomeška Krka, na četrtem idrijski Kolektor. "Tradicijo štipendiranja peljemo že od samih začetkov ustanovitve Kolektorja, saj slednje za koncern Kolektor pomeni enega najpomembnejših načinov pridobivanja potrebnih kadrov. Omogoča nam selektivni izbor najboljših potencialov na ožjem in širšem območju," pravi izvršna direktorica za kadre v koncernu Ingrid Kermavnar. Letos so podelili 37 novih štipendij, trenutno imajo skupno 129 štipendistov, za štipendije pa so lani namenili 145.866 evrov. A ker tako doma v Idriji kot v širšem okolju ne dobijo dovolj strokovno usposobljenega tehničnega kadra, razmišljajo o štipendiranju in zaposlovanju tujcev. "Prošnje tujcev za zaposlitev so kar pogoste, pa tudi prošnje za štipendije občasno prejemamo iz različnih držav. Koncern Kolektor je navezal tudi stike z nekaterimi fakultetami v tujini. Trenutno zelo intenzivno sodelujemo s fakultetami v Bosni in Hercegovini," pojasnjuje Kermavnerjeva in dodaja, da so zaradi navdušenja študentov Fakultete za strojništvo iz Banjaluke, ki so letos prišli na obisk v Idrijo, že razpisali kadrovske štipendije tudi v Bosni.
Podjetja se bojijo prevelikih obvez
V regijski štipendijski shemi sodeluje tudi podjetje Eti iz Izlak, ki je eno redkih štipenditorjev v zasavski regiji in podeljuje skoraj polovico tamkajšnjih kadrovskih štipendij. Skupaj s hčerinsko družbo Eti Gum imajo 13 štipendistov in lani se jim je prvič zgodilo, da jim ni uspelo podeliti vseh razpisanih štipendij. V regijski štipendijski shemi podjetja prispevajo do 50 odstotkov štipendije, preostalo zagotovijo regijske razvojne agencije prek Evropskega socialnega sklada in ponekod tudi občine. Zato preseneča, da mnogi delodajalci te možnosti ne izkoristijo in štipendije v celoti podeljujejo sami. Marjetka Čopi iz Posoškega razvojnega centra razlog išče v zavezi, da morajo delodajalci v tem primeru štipendista tudi dejansko zaposliti po koncu šolanja, kar pa je v teh negotovih časih za nekatere prehuda zaveza. Sicer morajo sredstva vračati. "Obveznosti morajo biti v celoti izpolnjene, izjema je samo, če gre podjetje v stečaj," pravi Čopijeva in omeni primer Primorja, nekdaj enega večjih štipenditorjev v državi.
Mame štipendirajo hčere, očetje sinove
Veliko razpisanih štipendij v regijskih štipendijskih shemah je tako rekoč že v naprej oddanih. Ko štipendijo razpisuje samostojni podjetnik, Vesna Skudnik iz Regijske razvojne agencije Koroška pritrjuje, da v tem primeru največkrat za družinske dejavnosti in štipendiranje otrok podjetnikov. A na regijskih agencijah v tem ne vidijo nič slabega, posebej če se bo zaradi tega ohranila tradicija družinske obrti.
Kadrovske štipendije so bile doslej praviloma višje od državnih. Po podatkih Statističnega urada RS je dijak s kadrovsko štipendijo lani dobil povprečno 228 evrov mesečne štipendije ali 80 evrov več kot njegov sovrstnik s povprečno državno štipendijo. Študenti pa so imeli povprečno 342 evrov kadrovske štipendije. Doslej je veljalo, da so najbolj izdatne Zoisove štipendije, a stvari se obračajo. Na razpis za kadrovske štipendije v Kolektorju so se denimo javili tudi Zoisovi štipendisti, ki od letošnjega šolskega leta ne bodo več prejemali dodatka za prevoz in bo zato njihova štipendija občutno nižja.
