Iz teh razlogov odprtje ceste po besedah ministra nima velikega pomena le za lokalno okolje ampak za vso državo. "Da je bila ta cesta že od nekdaj dobrina, ki je nudila določeno kvaliteto življenja ljudem v tej okolici, priča dejstvo, da je bilo ravno zaprtje te ceste leta 1975 razlog za prvi protestni shod državljanov in državljank Slovenije," je pojasnil.

Odsek regionalne ceste med mariborskim Meljem in Malečnikom, na katerega se je rušilo kamenje z Meljskega hriba, so zaprli za promet pred 35 leti, a so domačini cesto kljub nevarnosti in makadamu še nekaj let uporabljali. Kasneje tudi to ni bilo več možno, saj je cesto povsem zaraslo grmovje ter zasulo kamenje in zemlja.

Leta 2004 so uspeli obnoviti del cestišča, a se je obnova zaradi strogih naravovarstvenih pogojev in zahtevnosti terena ustavila. Obnovo so nadaljevali jeseni 2010, z zahtevo naravovarstvenikov za izvajanje večjih gradbenih del le v zimskem času, in jo kljub omejitvam uspeli dokončati leto pred predvidenim rokom.

Po besedah direktorja Direkcije RS za ceste Gregorja Ficka gre za pomembno pridobitev, s katero so postavili nove standarde na področju izvajanja projektov na občutljivih naravovarstvenih območjih, mesto pa je s tem spet odprto v vzhodne strani.

"Nedopustno je, da se tovrstni problemi rešujejo več kot 30 let," je Ficko poudaril na novinarski konferenci pred odprtjem ceste. Priznal je, da je obnovo omogočila Evropska unija. Vrednost gradnje je znašala 4,6 milijona evrov, od tega je 85 odstotkov prišlo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Po njegovih besedah je cesta obnovljena v skladu z najsodobnejšimi standardi v EU, čeprav so bili pogoji za gradnjo zaradi občutljivosti območja izredno zahtevni. Cesta se nahaja na varovanem območju, kjer v naravnem rezervatu gnezdi 61 vrst ptic in živi sedem vrst zavarovanih plazilcev, območje ob Dravi pa je varovano kot posebno ohranitveno območje za več vrst živali.

Zgradili so 210-metrsko galerijo, ki bo prometne udeležence varovala pred padajočim kamenjem, in 780 metrov dolg odsek ceste, ki bo bistveno skrajšala potovalni čas med Malečnikom in središčem Maribora, odpravila dnevne zastoje pred Malečniškim mostom in razbremenila mariborsko četrt Pobrežje. Uredili so ločeno pot za pešce in kolesarje ter podhod za plazilce, trikrako križišče pa zamenjali s krožiščem.

Projekt je bil usklajen z Mestno občino Maribor, ki je uredila meteorno kanalizacijo iz širšega zaledja, ki poteka pod cesto, in plinovod vzdolž trase. Po besedah župana Franca Kanglerja je odprtje ceste pomembno "darilo ob občinskem prazniku", saj je bila to edina državna cesta v občini, ki ni bila odprta in asfaltirana. Zelo veseli so je tudi krajani Malečnika, ki so morali doslej na poti v središče Maribora dvakrat prečkati Dravo.