Zahtevo za ustavno presojo poslovnika državnega zbora v delu, ki se nanaša na priznanje imunitete, so na ustavno sodišče vložili državni svetniki. Zahteva za ustavno presojo je bila pripravljena v sodelovanju z državnim zborom, državni svetniki pa so se želeli prepričati, ali je veljavna ureditev skladna z ustavo.
Vprašanja, ali je ureditev glede priznanja imunitete skladna z ustavo, so se pojavila januarja lani, ko je mandatno-volilna komisija DZ odločila, da celjskemu sodniku Milku Škobernetu, osumljenemu jemanja podkupnine, ne podeli imunitete. Odločitev DZ je bila predvidena za naslednjo redno sejo, ki se je začela nekaj dni zatem. Skoraj istočasno se je začelo tudi zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom, kjer sta se Škoberne in njegov zagovornik sklicevala na imuniteto, saj sta menila, da bi moral o imuniteti odločati DZ in ne le mandatno-volilna komisija.
Preiskovalni sodnik je kljub temu odredil pripor, zagovornik se je pritožil, a ga je zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča zavrnil, zato je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovni sodniki so zahtevi ugodili.
208. člen poslovnika sicer določa, da mandatno-volilna komisija odloča o priznanju imunitete poslancu, ki je v priporu, DZ pa zbor na prvi naslednji seji odločitev te komisije potrdi ali pa jo razveljavi in spremeni. Bistvo očitkov DS o neustavnosti pa je, da bi moral tudi o priznanju imunitete že priprtega poslanca odločiti DZ in ne le njegovo delovno telo.
A ustavno sodišče te očitke zavrača, saj ugotavlja, da, kadar je poslanec že v priporu, narava zadeve zahteva hitro ukrepanje. Zato je po mnenju sodnikov ustavnoskladno, da je poslovnik DZ pooblastilo za odločanje podelil delovnemu telesu. Odločitev je nato dopolnjena še z odločanjem DZ, ki na seji lahko potrdi ali razveljavi odločitev mandatno-volilne komisije. Končna odločitev torej v vsakem primeru pripade DZ in ne njegovemu delovnemu telesu, opozarja ustavno sodišče.
Poleg tega pa se omenjeni člen poslovnika, ki govori o odločanju o imuniteti, ko je poslanec v priporu, ne more smiselno uporabljati za sodnike, opozarjajo sodniki. Ustava namreč določa, da sodnik ne sme biti priprt brez dovoljenja državnega zbora, zato se v tem primeru ne more uporabljati določb, ki urejajo položaje, v katerih sodnik sploh ne more biti.
Ustavno sodniki pobudniku očitajo še nelogične in nasprotujoče argumentacije. Pobudniki namreč zatrjujejo, da je treba za odločanje o dovoljenju za pripor sodnika smiselno uporabiti določbo poslovnika, ki velja za poslance, hkrati pa tej določbi očita neustavnost. "Očitki predlagatelja so torej že iz tega razloga neutemeljeni," so v odločbi še zapisali ustavni sodniki.
