Kot je povzel Han, zakon za uravnoteženje javnih financ vojnim veteranom med drugim ukinja pravno podlago za uveljavitev pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja in zaostruje pogoje za uveljavitev pravice do zdravstvenega varstva.

Doslej so pravico do plačila premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki se zagotavlja iz državnega proračuna, na podlagi zakona o vojnih veteranih pridobili vsi veterani po dopolnjenem 50 letu starosti, zdaj ta pravica ostaja nespremenjena le za osebe s statusom vojnega invalida in statusom žrtve vojnega nasilja.

Sicer pa se bo vojnim veteranom pravica do plačila premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja od 1. januarja prihodnje leto zagotavljala le še selektivno: ob izpolnjevanju starostnega pogoja, ki je sedaj dopolnjenih 55 let, in pogojev za pridobitev veteranskega dodatka.

Z novelo zakona, je pojasnil Han, želijo pravico do dodatnega zdravstvenega zavarovanja ohraniti za vse vojne veterane, ki jim je bila ta pravica priznana do uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ. Zaradi krize - in s tem se po besedah Hana strinjajo tudi veterani - pa predlagajo obdobje, ko bi bila ta pravica zamrznjena. Njeno izvajanje bi bilo tako mogoče šele po letu, v katerem bi gospodarska rast presegla 2,5 odstotka BDP.

Poleg tega z novelo dodajajo dve kategoriji upravičencev, ki bi imeli pravico do plačila premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po 1. januarju prihodnje leto; ob tistih, ki prejemajo veteranski dodatek ali izpolnjujejo pogoje za njegovo pridobitev, želijo to pravico še za ranjene in družinske člane padlih v vojni za Slovenijo, saj sta to dve kategoriji, ki so bili v vojni tudi osebno najbolj prizadeti.

Na letni ravni bi finančne posledice predlaganih sprememb pomenile okoli 15 milijonov evrov, a kot je poudaril Han, "nekatere stvari v življenju ne bi smele imeti cene". S poslansko kolegico Barbaro Žgajner Tavš pa sta tudi opozorila, da prejemki vojnih veteranov in žrtev vojn ne bi smeli biti socialne narave, ampak gre za priznanje države veteranom za njihov prispevek, ki so ga dali za svobodno in samostojno Slovenijo. "To pa ne sme biti socialni korektiv, ampak pravica," je poudarila poslanka.

V kategorijo vojnih veteranov sicer sodijo borci NOB in pripadniki obrambnih in varnostnih sil, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo leta 1991.

Opozicijski poslanci so sicer novelo zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero bi odpravili znižanje pokojnin nekaj več kot 26.000 upokojencem, ki del pokojnine prejemajo iz državnega proračuna, predlagali že pred poletnimi parlamentarnimi počitnicami. Med drugim gre za upokojence, ki so del delovne dobe prebili v drugih republikah nekdanje SFRJ, za borce NOB ter nekdanje begunce in internirance. Državni zbor pa je takrat s 37 glasovi za in 45 proti sklenil, da novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo.

Državljanska lista (DL) in DeSUS sta sicer že takrat predlagali popravke zakona za uravnoteženje javnih financ, s katerimi bi popravili nekatere reze v pokojnine. Koalicijske stranke pa so se v večini strinjale, da bo v zvezi s tem potreben kompromis, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa zadolžile, da pripravi popravke.

Iz ministrstva so že pred časom sporočili, da so pripravili predloge sprememb in da bodo koalicijo seznanili z javnofinančnimi učinki različnih predlogov. Pojasnili so, da bodo spoštovali odločitve koalicije, obenem pa opozorili, da vsakršna sprememba teh členov zakona prinese dodatne obremenitve državnega proračuna.

Iz poslanske skupine Državljanske liste (DL) so danes sporočili, da teh predlogov nimajo. Sklenili pa so, da bodo v prvi obravnavi podprli danes predstavljeni opozicijski predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, če do takrat ne bo pripravljen koalicijski predlog zakona. Do druge obravnave pa se lahko po njihovih navedbah pripravi ustrezen amandma.

Poudarili so, da se DL zavzema za upoštevanje razlike med tistimi, ki so vplačevali prispevke, in tistimi, ki jih niso. Med kategorijami po njihovih navedbah ne sme biti nobene diskriminacije oziroma arbitrarnosti, ki bi zbujala vtis, da so bili uporabljeni ideološki kriteriji. Izgnancev v taborišča se tako ne sme obravnavati drugače kot veteranov manevrske strukture narodne zaščite, pojasnjujejo. Prav tako pa nobeno znižanje ne sme presegati osem odstotkov, kar je bila meja tudi pri javnih uslužbencih, so navedli.