"Medsebojno nasprotovanje ne sme imeti nobene prihodnosti," je še dejal koroški deželni glavar, ki pa Doberniga, ki je njegov svobodnjaški strankarski kolega, ni izrecno omenil.

Dobernig, v deželni vladi pristojen za finance, je na slavnostni tribuni stal poleg njega. Dörfler se je slovenski manjšini za Dobernigove izjave opravičil že v ponedeljek, poroča avstrijska tiskovna agencija AP.

Dobernig je si je obsodbe z vseh strani prislužil s sobotnimi izjavami na slovesnosti Koroške brambovske zveze, ko je med drugim dejal, da koroški Slovenci "niso pravi Korošci" in da je rešitev glede dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem "začetna droga" za koroške Slovence.

V govoru ob obletnici plebiscita je sicer Dörfler danes tudi znova pozval k priznanju nemško govoreče manjšine v Sloveniji. Kot je dejal, so severno od Karavank dosegli "sredino mostu", sedaj pa to pričakuje tudi od Slovenije.

Podobno kot Dörfler se je tudi celovški župan Christian Scheider, ki prav tako prihaja iz vrst koroških svobodnjakov, zavzel za "premostitev globeli in zapolnitev vrzeli". Spomnil je, da je Koroška del jadransko-alpskega prostora in da leži na stičišču treh kultur. "Kdor je odprt, bo žel odprtost," je dodal.

Izmed predstavnikov slovenske manjšine je bilo na slovesnosti po poročanju avstrijske tiskovne agencije videti le predsednika Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) Bernarda Sadovnika. Kot je povedal ob robu dogodka, se mu bojkot slovesnosti le zaradi izjav enega samega politika ne zdi smiseln, poleg tega pa se je deželni glavar že jasno izrekel o tem.

Nihče izmed politikov, ki so danes stopili za govornico, pa ni spregovoril slovensko. Da se je to zgodilo, je morala na oder stopiti 14-letna šolarka iz Šentvida ob Glini, ki je po nemško, slovensko in italijansko poudarila, da "mir za našo deželo pomeni mir za Evropo", še navaja APA.

Na avstrijskem Koroškem je pred 92 leti, 10. oktobra 1920, v skladu z odločitvami pariške mirovne konference potekal plebiscit, ki je zakoličil mejo med tedanjo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Izidi plebiscita so privedli do tega, da je del slovenskega naroda ostal v Avstriji.

Tudi vrh avstrijskih svobodnjakov kritično do Doberniga

Svobodnjaški član deželne vlade na avstrijskem Koroškem Harald Dobernig, ki si je s spornimi sobotnimi izjavami na račun koroških Slovencev prislužil obsodbe z vseh vetrov, je bil danes kritik, sicer malce blažjih, deležen tudi s strani vodje avstrijskih svobodnjakov Heinza-Christiana Stracheja. Ta je dejal, da ne more deliti Dobernigovega mnenja.

Strache, ki svobodnjake vodi na zvezni ravni (FPÖ), je na novinarski konferenci na Dunaju izpostavil Dobernigove navedbe glede rešitve vprašanja dvojezičnih tabel na avstrijskem Koroškem, ki jo je koroški svobodnjak označil za "začetno drogo" za slovensko stran, ki da ima še številne zahteve.

Kot je v odzivu dejal vodja FPÖ, ne ve, kaj bi s takimi trditvami. Je tudi dejal, da Dobernig po njegovem mnenju ni imel kakih slabih namenov, temveč je le kritiziral "določene funkcionarje" koroških Slovencev, "ki ne želijo miru", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Strache je dodal, da v primeru Dobernigovih izjav, ki je bil največ kritik deležen zaradi trditve, da koroški Slovenci "niso pravi Korošci", deli mnenje koroškega deželnega glavarja Gerharda Dörflerja. Ta se je za Dobernigove izjave slovenski manjšini že opravičil.

Vodja FPÖ je izrazil prepričanje, da so na Koroškem našli "zelo, zelo dobro rešitev vprašanja krajevnih napisov", Dörflerjeva drža ob Dobernigovih izjavah pa je bila "absolutno pravilna".

Ob vsem tem pa je Strache danes tudi poudaril, da nemško govoreča manjšina v Sloveniji še vedno nima enakih pravic kot slovensko govoreča v Avstriji.