Po Erjavčevi oceni bi namreč morebitni referendumi o slabi banki in državnem holdingu pomenili takšno blokado, da ni pričakovati, da bi se finančni trgi, ki nam posojajo denar, odzvali pozitivno.
"In če tega pozitivnega odziva od njih ne bo, potem to pomeni, da bo treba zaprositi za pomoč, če želimo v naslednjih mesecih zagotoviti izplačilo plač in pokojnin. Brez posojil namreč Slovenija tega leta ne more zaključiti," je dejal na današnji novinarski konferenci v Ljubljani. Ob tem je dodal, da bo v tem primeru reforme treba opraviti na bolj trd način.
Erjavec zato apelira, da se v prihodnjih dnevih stori vse, da se znotraj države najde ustrezne rešitve. Možnost za to, da se najde rešitve, vidi tudi v tem, da se sestanejo predsedniki vseh parlamentarnih strank, vlada pa z vsemi sindikati, in to čim prej. "Vsak dan, ki gre mimo, smo namreč bližje mehanizmu za mednarodno pomoč," je dejal.
Dvigu DDV na tisk in uporabo športnih objektov bodo v DeSUS po besedah Erjavca nasprotovali zato, ker menijo, da so finančni učinki, glede na možno škodo, ki bi lahko bila povzročena, zanemarljivi. "Če bo davek za časopise višji, to za nekatere medijske hiše pomeni dodatne hude finančne težave. Uporaba športnih igrišč pa se nanaša predvsem na mlade in če bomo to podražili, potem se nam lahko zgodi, da bo še več mladine na cesti," je dejal.
Po njegovem mnenju bi bilo namesto omenjenih dvigov bolj smiselno uvesti poseben krizni davek, ki bi bil začasen, in ga poznajo tudi nekatere druge države.
Erjavec je napovedal, da bodo njihovi poslanci v DZ zato glasovali proti dvigu DDV za tisk in uporabo športnih objektov. Sicer pa še pred glasovanjem v DZ pričakuje ustrezne popravke proračuna v tem delu.
Proračun jim bo mase za plače znižal za 3 milijone
Zunanji minister je danes povedal še, da se bo s prihodnjim proračunom masa za plače na njegovem ministrstvu zmanjšala za okoli tri milijone evrov. Kot je dejal na novinarski konferenci so v Mladiki na takšen scenarij že pripravljeni, bodo pa ta problem reševali na "mehek" način, predvsem s predčasnim upokojevanjem.
Erjavec sicer ne izključuje možnosti, da bo morda treba ukiniti še kakšno diplomatsko-konzularno predstavništvo. Ob tem je ponovil, da se sam zavzema za reogranizacijo diplomatsko-konzularne mreže in ne samo za krčenje.
Erjavec je še povedal, da se je letos na zunanjem ministrstvu upokojilo 16 ljudi, v petih primerih pa so ugotovili, da ni več interesa za sodelovanje. Prihodnje leto bo po njegovih besedah treba nadaljevati z upokojevanjem, pri čemer je spomnil, da zakon o uravnoteženju javnih financ omogoča tudi upokojevanje samo z enim pogojem.
Rezerve vidi v predstavništvu v Bruslju, kjer zunanje ministrstvo plačuje poldrugi milijon evrov za uslužbence, ki prihajajo z drugih ministrstev, na primer za policijskega atašeja, ki prihaja z notranjega ministrstva. Na zunanjem ministrstvu so po Erjavčevih besedah predlagali, da bi vsako ministrstvo samo zagotovilo plače za svoje uslužbence, ki so v Bruslju.
