Ustavno sodišče je jasno izrazilo stališče, da tudi to ne pomeni absolutne javnosti teh podatkov in ne dopušča njihove nadaljnje obdelave za kakršenkoli namen. "Ker je Ustavno sodišče razveljavilo javnost osebnih podatkov lastnikov nepremičnin v obeh katastrih, ni bilo potrebe po razveljavitvi drugih določb ZEN in Pravilnika, ki jih je Pooblaščenec še izpodbijal z vloženo zahtevo za oceno ustavnosti," je še dodala Pirc Musarjeva.

Kot dodajajo, je ustavno sodišče tudi jasno izrazilo stališče, da četudi so osebni podatki določeni za določen namen (kot v zemljiški knjigi), to ne pomeni njihove absolutne javnosti in ne dopušča njihove nadaljnje obdelave za kakršenkoli namen.

Zakon o evidentiranju nepremičnin iz leta 2006 je določil, da ima vsakdo pravico vpogledati v javne evidence o posameznih parcelah, stavbah in delih stavb ali o posamezni nepremičnini, pri tem pa lahko glede lastnika pridobi podatke o imenu in priimku, naslovu stalnega prebivališča ter o letnici rojstva. A izrecne zakonske določbe, s kašnim namenom so ti podatki javno dostopni, v zakonu ni, so ugotovili ustavni sodniki.

Informacijska pooblaščenka je sicer geodetski upravi že v začetku januarja izdala začasno odločbo, s katero ji je prepovedala, da prek svojega spletnega portala Prostor omogoča javen dostop do podatkov o lastnikih, ki so fizične osebe. Od tedaj je možen le vpogled v lastnike, ki so pravne osebe.