Od drugega četrtletja leta 2008, ko smo imeli v Sloveniji zelo dobre razmere na trgu dela, do zadnjih aktualnih podatkov iz drugega letošnjega četrtletja se je število delovno aktivnih oseb v Sloveniji znižalo za 70.000 oz. za 7,6 odstotka, je v torek na novinarski konferenci v Ljubljani poudaril Lenart Lah s Statističnega urada RS (Surs). V tem štiriletnem obdobju se je na drugi strani število anketno brezposelnih skoraj podvojilo: naraslo je za 39.000 oseb oz. za 47,9 odstotka.

Še bolj kot število brezposelnih se je povečalo število neaktivnih, torej oseb, ki ne delajo, dela aktivno ne iščejo oz. ga niso pripravljene sprejeti v naslednjih dveh tednih. To število je naraslo za 47.000 oseb, predvsem na račun večjega števila upokojencev. Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije se je namreč število prejemnikov pokojnin od januarja 2008 do avgusta 2012 povečalo za približno 60.300.

Za prvo polovico letošnjega leta sta medtem po besedah Laha značilni po eni strani predvsem padajoča brezposelnost, po drugi strani pa naraščajoča neaktivnost. Po podatkih ankete o delovni sili se je število anketno brezposelnih v prvem letošnjem polletju znižalo za približno 7000 oseb, po podatki Zavoda za zaposlovanje RS pa je število registrirano brezposelnih oseb v enakem obdobju upadlo za malo več kot 10.000 oseb.

Gibanje števila neaktivnih se je medtem tako v prvem kot v drugem četrtletju letošnjega leta povečevalo, in sicer skupno za 21.000 oseb. Del tega je posledica pospešenega upokojevanja (število upokojencev se je zvišalo za 9400), prav tako pa se je v tem obdobju občutneje znižal obseg dela prek študentskega servisa (na tak način je delalo 13.000 oseb manj, kar pomeni padec za več kot tretjino). Del povečanja je moč pripisati tudi prenehanju aktivnega iskanja dela na strani brezposelnih.

Na Sursu so se v luči aktualne razprave o reformi trga dela posvetili tudi podrobnejšim podatkom o prožnosti trga dela. Med prožne oblike zaposlitve statistiki uvrščajo delo za delovni čas, krajši od polnega, samozaposlitev in delo za določen čas.

V obliki zaposlitve za delovni čas, krajši od polnega, je v Sloveniji lani delalo 10,7 odstotka delovno aktivnih oseb. Delež takšnih oseb sicer pri nas stalno narašča, vendar pa je Slovenija pri tej obliki zaposlitve daleč pod povprečjem EU, kjer delež znaša 19,4 odstotka.

V zadnjih treh letih se je povečevalo tudi število samozaposlenih. Lani so samozaposleni predstavljali 12,6 odstotka vseh delovno aktivnih v Sloveniji. Razlog za porast v zadnjih letih gre pripisati državnim subvencijam, pa tudi v t.i. prisilni s.p.-izaciji, kar pomeni, da delodajalci raje kot zaposlujejo sklepajo pogodbe s samozaposlenimi, pojasnjuje Lah. Slovenija je sicer tudi pri deležu samozaposlenih med vsem delovno aktivnimi pod povprečjem EU, ki znaša 15 odstotkov.

Predlog reforme trga dela pa najbolj zadeva tretjo obliko prožnih zaposlitev, to je delo za določen čas. Glede na delež zaposlitev za določen čas se Slovenija uvršča v sam vrh EU. Za to obliko zaposlitev je pri nas značilen nekakšen dualizem, saj zaposlitve za določen čas prevladujejo med mladimi, mlajši od 35 let, ki predstavljajo kar dve tretjini vseh zaposlenih v takšni obliki. Medtem je zaposlitev za določen čas zelo redka med starejšimi od 55 let (štirje odstotki).

V drugem letošnjem četrtletju je bilo v Sloveniji 129.000 zaposlenih za določen čas, kar je predstavljalo 16,7 odstotka vseh zaposlenih. Od tega je bilo tri četrtine zaposlenih v delovnem razmerju s pogodbo za določen čas, medtem ko so 18,4 odstotka predstavljali zaposleni prek študentskega servisa. Razširjenost študentskega dela je sicer slovenska posebnost, ki zvišuje število zaposlitev za določen čas, vendar smo se, tudi če ga izločimo, leta 2011 glede na delež zaposlitev za določen čas (14,1 odstotka) uvrščali nad povprečje EU (13,4 odstotka), še dodaja Lah.