N. N. se je na ljubljansko pravno fakulteto (PF) vpisala v študijskem letu 2008/2009, in sicer v stari, univerzitetni program prava. Študirala je redno, ni ponavljala letnika, ni pavzirala. Kljub temu mora letos za vpis v četrti letnik plačati šolnino, ki ji na fakulteti uradno rečejo "plačilo za opravljanje izpitov". Za 14 predmetov znaša kar 1887,62 evra. "Gre za nepopravljivo posledico zaradi učinka zakona zunaj volje PF," so nam med drugi odgovorili v pravni službi PF.
N. N. je namreč imela dve "smoli": vpisala se je z generacijo zadnjih nebolonjskih študentov, za nameček je dolgotrajno zbolela. Ker v 2. letniku ni mogla pravočasno opraviti vseh obveznosti, bolna je bila skoraj vse leto, so ji študentski status v skladu z zakonom podaljšali za eno leto. In tu se začnejo njene težave. Po pravilih bi se v letu, v katerem je študirala s podaljšanim statusom (pridobitev tega je, kot rečeno, možna le ob večjih zdravstvenih težavah), lahko zadnjič vpisala v tretji letnik univerzitetnega programa prava. A N. N. je pogoje za vpis v 3. letnik izpolnila šele leto kasneje, v študijskem letu 2011/2012. V tem letu zaradi prehoda fakultete na bolonjski sistem študija pa N. N. ni imela več možnosti rednega študija - kljub temu, da je bila ves čas regularno vpisana, in ne glede na to, da bi morale za vse študente načelno veljati enake pravice.
Zagotovila eno, praksa drugo
N. N. in vsem drugim študentom, ki so iz kakršnega koli drugega razloga "padli" v bolonjski sistem, so na fakulteti ponudili dve možnosti: izredni vpis v 3. letnik starega univerzitetnega študija ali redni vpis v 3. letnik bolonjskega študija. Ob tem so tudi izvedeli, da lahko zamudniki po starem programu diplomirajo le do 30. septembra 2016, po tem datumu pa ne bodo mogli opraviti nobene obveznosti več. Po besedah N. N. so jim na fakulteti ob tem tudi zagotovili, da se bodo lahko vpisali brez šolnine za izredni študij.
N. N. in mnogi drugi študentje so se seveda raje odločili za izredni študij prava, čeprav so bili s tem ob redna predavanja. Razlog je preprost: če bi se odločili, da vpisani študij dokončajo redno, po bolonjskem programu, bi morali za to, da bi lahko pristopili k pravniškemu državnemu izpitu, ki odpira vrata do poklicev v pravosodju, študirati pet let, torej leto dni več kot po starem programu, kar je svojevrsten absurd. Bolonjska reforma je namreč študij na pravni fakulteti (in še kje) kljub drugačnim namenom bolonjskih reformatorjev podaljšala in ne skrajšala. N. N. je, kot rečeno, na prepis v izredni študij pristala, ker drugih, enakovrednih možnosti ni bilo. Ne pa tudi na šolnino. Konec oktobra lani so ji namreč s fakultete poslali račun za 1557,55 evra. N. N. se je pritožila in s pritožbo uspela: na fakulteti so "prošnji za odpis dolga plačila šolnine za tretji letnik", kot so zapisali v uradnem sporočilu, ugodili. Hkrati pa so jo, nič krivo, znova pahnili v neenakopraven položaj. V primeru neuspešnega opravljanja prvega izpita iz posameznega predmeta, so še zapisali v odgovoru, mora plačati vsako drugo in nadaljnje opravljanje izpita. To za "bolonjske" študente seveda ne velja. N. N. je pogoltnila tudi to kratenje pravic.
Študentje so morali podpisati izjavo
Letos jo je čakalo novo presenečenje: na fakulteti so se namreč odločili, da bodo preostanek zadnje nebolonjske generacije v 4. letnik izrednega študija vpisali le, če bodo poprej podpisali izjavo, da se strinjajo s plačilom, ki za četrti letnik znaša 1887,55 evra. N. N. se je temu znova uprla in se na koncu obrnila tudi na rektorat UL; rektorju je pisala njena mama. Kot nam je povedala slednja, sta jo prijazno sprejela rektor Stanislav Pejovnik in dekan PF Peter Grilc. Poslovili so se z obljubo, da bodo uradno že zavrnjeno prošnjo N. N. za oprostitev "plačila za opravljanje izpitov" ponovno obravnavali na upravnem odboru PF.
Skoraj zagotovo pa šolnine letos ne bo oproščena študentka X. X. (začetnici zaradi možnosti prepoznave tudi v tem primeru nista pravi), saj je 1. letnik ponavljala po lastni krivdi. Njena mama nam je povedala, da so ji sicer na fakulteti že v 1. letniku povedali, da bo v 4. najbrž morala plačati šolnino, kar se je letos tudi zgodilo. Vseeno pa pravi, da je hčerka zadovoljna, ker so ji možnost izrednega in s tem krajšega študija sploh omogočili in ker bo lahko dobrih 1800 evrov poravnala v štirih obrokih. Ob tem je zanimivo, da X. X. položnice za opravljanje izpitov v tretjem letniku niso poslali. Mama pa se tudi dobro spominja, da so vsem izrednim študentom dali jasno vedeti, naj ne hodijo na predavanja, tudi k športnim dejavnostim ne, ker da ta za izredne študente niso predvidena.
Na PF in na rektoratu UL, ki ponavljanju letnikov v okviru izrednega študija ni nikoli nasprotovala, so poudarili, da se je fakulteta za možnost izbire odločila, ker je "želela ravnati v korist študentov prejšnjega univerzitetnega programa, ki jih je v študijskem letu 2009/2010 ujela reforma študija s podaljšanjem študija za eno leto". PF je, kot so pojasnili, v posebnem položaju, ker ima tudi v bolonjskem programu akreditiran 4-letni program; preostale primerljive članice UL imajo 3-letnega. Odgovorili so nam tudi, da so to možnost omogočili študentom brez dodatne finančne obremenitve. A to v primeru študentke N. N. za 3. letnik dokazano ne velja (razpolagamo s sklepom PF), saj so šolnino terjali. Prav tako ne velja za letos, saj morajo vsi tovrstni študentje drago plačati za "opravljanje izpitov". Povsem drugačno razlago na PF ponujajo tudi, kar zadeva obiskovanje predavanj. "Ti študentje lahko poslušajo predavanja pri vsebinsko zelo podobnih predmetih bolonjskega programa, zagotovljene imajo tudi individualne in skupinske konsultacije pri profesorjih," so nam v nasprotju s slišanim od študentov zatrdili na PF in rektoratu UL.
