Pred nakupom slovenskih delnic na tečaj tujega jezika?

Poleg tega, da bi uvedba davka podražila domala vse bančne transakcije, bi se kmalu utegnili znajti celo v položaju, ko nakupa delnic slovenskih podjetij ali točk vzajemnih skladov ne bi več mogli opraviti v slovenskem jeziku. Z uvedbo davka na finančne storitve bi bila namreč domača industrija svoje poslovanje prisiljena prenesti v tujino, saj bi novo davčno breme pahnilo v izgubo polovico vseh slovenskih družb za upravljanje in vse borzne posrednike. Ti bi morali namreč po ocenah Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) na letni ravni za nove davščine nameniti 3,15 milijona evrov, kar je več, kot znaša njihov skupni dobiček. "Gre za majhne zneske, ki verjetno ne pokrivajo niti stroškov vzpostavitve sistema pobiranja tega davka," so bili do napovedanega davka kritični na ATVP pod vodstvom Damjana Žuglja. Ob tem še opozarjajo, da je "načrtovani davek v EU edinstven in še posebej v teh razmerah pomeni hud udarec domači finančni industriji."

Podobno tudi v Banki Slovenije ocenjujejo, da so trenutne gospodarske razmere neprimerne za dodatno obremenjevanje bank, ki so že posebej obremenjene z davkom na bilančno vsoto. "Obstaja nevarnost, da bo dodatno davčno breme prevaljeno na uporabnike finančnih storitev, ali pa da bo zmanjšana aktivnost bank zaradi višjih stroškov," še opozarjajo v Banki Slovenije. Skupno bi po neuradnih izračunih domače banke za nov davek morale nameniti okoli 25 milijonov evrov na leto, vendar je pričakovati, da bi večji del tega zneska prevalile na svoje stranke, ki bi plačevale višje provizije pri dvigu gotovine, plačilu položnic, plač, socialnih prispevkov...

Ministrski račun brez krčmarja

Po ocenah ministrstva bi skupni letni izplen davka na finančne storitve znašal okoli 35 milijonov evrov, vendar poznavalci razmer o teh izračunih dvomijo. "Kapitalski trg je zelo prilagodljiv, že zdaj pa je zelo enostavno odpreti trgovalni račun pri tuji borznoposredniški hiši," ocenjuje predsednik uprave Ljubljanske borze Andrej Šketa, ki ministrstvo svari pred negativnimi vplivi na slovenski trg kapitala. Z njim se strinjajo tudi na ATVP, kjer opozarjajo, da bi uvedba tega davka izničila vsa dosedanja prizadevanja za oživitev kapitalskega trga. "Z uvedbo davka na finančne storitve bi bil vlagateljem, ki investirajo na slovenski kapitalski trg, dan jasen signal, da si tovrstnih vlaganj pravzaprav ne želimo," še dodajajo na ATVP. Ker predlog ministrstva dejansko kaznuje aktivno trgovanje na borzi, bi po ocenah poznavalcev prišlo do padca prometa na borzi, s tem pa bi se zmanjšal tudi izplen države pri davku na kapitalski dobiček.

Dilema: prenos stroška na stranke ali poslovanje z izgubo

"Če borzne hiše in družbe za upravljanje tega dodatnega davka ne bi prenesle na končne uporabnike oziroma investitorje, bi čez noč poslovale z izgubo," pravi predsednik uprave Alte Invest Valter Grilanc. Toda še večji negativni vpliv bi za slovenske borzne posrednike in upravljavce vzajemnih skladov imela prevalitev dodatnega davka na stranke. "V tem primeru bi domači finančni posredniki postali popolnoma nekonkurenčni, še tisti redki aktivni vlagatelji pa bi svoje poslovanje verjetno prenesli na tuje borznoposredniške hiše in družbe za upravljanje," ocenjuje Grilanc.

Selitev podjetja v tujino bi sicer najlažje izpeljali prav v domačih družbah za upravljanje, saj imajo njihovi vzajemni skladi že zdaj tako imenovani potni list za poslovanje v drugih državah EU. Zgolj prenos sedeža v tujino sicer ne bi bil dovolj, pojasnjujejo davčni strokovnjaki. Poleg sedeža podjetja bi morali namreč domači finančni posredniki v tujino prenesti tudi večino funkcij podjetja, v tujini bi plačevali socialne prispevke in vse preostale davščine, medtem ko bi v Sloveniji lahko ohranili kvečjemu oddelek za trženje. Na to opozarjajo tudi na ATVP in dodajajo: "Ko se bo enkrat industrija iz države umaknila, jo bo zelo težko dobiti nazaj."