"Če mi dobimo možnost povečanja proizvodnje vozil, ker pridobimo dodatno naročilo, ki je običajno omejeno na nekaj mesecev, morda leto dni, za vzpostavitev tretje nočne izmene potrebujemo 600 ljudi. Trenutno zaposlujemo 2130 ljudi, torej bi ob omejitvi začasnih zaposlitev na največ 10 odstotkov lahko zaposlili samo 210 oseb," član uprave Revoza Franci Bratkovič pojasnjuje, zakaj tudi zadnji kompromisni predlog vlade zanje ni sprejemljiv. "Dodatnega naročila ne bi mogli sprejeti," je jasen. Sindikati pa vztrajajo pri kvotah in predlagajo, da bi zaposlitve za določen čas lahko predstavljale pet odstotkov vseh zaposlitev, o višjih deležih (vendar ne višjih od 15 odstotkov) pa bi se sindikati in delodajalci dogovorili v panožnih kolektivnih pogodbah.

"Ostali so kozmetični popravki"

Minister za delo Andrej Vizjak sicer tekočih pogajanj s socialnimi partnerji ne komentira, je pa ob omenjenih očitkih delodajalcev nakazal, da jih bo upošteval. A delodajalci o tem dvomijo. "Minister je povedal, da ne bo nasprotoval umiku kvot, če se bodo s tem strinjali sindikati," je povedal predsednik ZDS Milan Lukić. Ob tem se je vprašal, zakaj se je ministrstvo sploh lotilo omejevanja zaposlovanja za določen čas, saj je že v obstoječi zakonodaji zgledno urejeno. "Obstaja pa strahovito veliko obvodov, ki se jih posamezni delodajalci praviloma poslužujejo na nezakonit način. Ampak delodajalci nismo tisti, ki bi morali poskrbeti za zakonitost poslovanja v naši državi, za to imamo vrsto državnih institucij," je poudaril Lukić.

Tudi zato delodajalci ocenjujejo, da bi bilo glede na trenutno smer pogajanj morda celo bolje obdržati staro zakonodajo. Prepričala jih niso niti zagotovila ministra Vizjaka, da fleksibilnost trga dela povečujejo z najmanj 11 predlaganimi ukrepi (med drugim s prerazporejanjem delavcev znotraj podjetja brez njihovega soglasja, poenostavljanjem postopkov odpuščanja, razpolovitvijo doslej veljavnih odpovednih rokov, zniževanjem odpravnin...). Kot je dejal Lukić, je predstavitev prvih izhodišč vlade obetala korenito reformo trga dela, a so ostali le še kozmetični popravki. Čeprav naj bi bil na pogajalski mizi celoten zakon o delovnih razmerjih, je vlada veliko stvari - med njimi ukinitev plačanega odmora za malico - še pred začetkom pogajanj umaknila s pogajalske mize. Predlogov združenja, strnjenih v 35 točkah, pa po Lukićevih besedah ni upoštevala, čeprav se je sprva strinjala z njimi.

Naj bo delo plačano bolje, nedelo pa slabše

"Slovenska podjetja tekmujejo na globalnih trgih in naša želja je, da bi imela vsaj približno enake pogoje kot konkurenca," je poudaril Smole. "Želim si poenostavljene postopke odpuščanja, hitrejše odpuščanje, bolje plačano neto delo, slabše plačano nedelo - kamor sodijo bolniške in dopusti - ter možnost premeščanja delavcev znotraj podjetja brez velikih procedur," pa je želje delodajalcev strnil podpredsednik ZDS in direktor podjetja Sinet Stojan Binder.

Na včerajšnjih pogajanjih so socialni partnerji sicer razpravljali predvsem o odpovednih rokih in odpravninah, a so se dogovorili le, da bo ministrstvo za delo do četrtka pripravilo nov predlog delovno-pravne zakonodaje, v katerega bo vključilo zahtevo sindikatov, da se vprašanja odpovednih rokov in odpravnin povežejo z vprašanji nadomestil za brezposelnost in obdobjem njihovega prejemanja. Na obeh področjih vlada predvideva zmanjševanje pravic delavcev.

Tako sindikati kot delodajalci pa so razočarani, ker vlada skrajšuje čas za socialni dialog, in sicer naj bi se čas za dogovor namesto konec leta iztekel že konec oktobra.