Marjana Vončina

V začetku tega tedna so zdravstveni zavodi po vsej Sloveniji široko odprli vrata. Začelo se je cepljenje proti gripi in vsi, od pol leta starih dojenčkov do tistih, ki so že krepko zagazili v starost, smo toplo vabljeni, da se zaščitimo pred virusi, ki pridejo v hladnejših dneh. Ti so vsako leto malo drugačni, bolj prefrigani in zahrbtni, udarijo pa na enak način. Zato se je treba cepiti vsako leto znova.

"Cepljenje proti sezonski gripi je najbolj učinkovit ukrep za preprečevanje obolevnosti in zapletov, ki so lahko posledica gripe. Tveganje za obolenje in težji potek gripe zniža za 60 do 80 odstotkov," sporoča javnosti mariborski zavod za zdravstveno varstvo, v podobni obliki pa tudi vsi drugi zdravstveni zavodi v državi. Inštitut za varovanje zdravja opozarja, da "gripa pomeni veliko grožnjo za javno zdravje in ima velik vpliv na obolevnost ter umrljivost. Zavarujemo se lahko z vsakoletnim cepljenjem. Priporočljivo je za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, še posebno za nosečnice, kronične bolnike, starejše ljudi in male otroke od šest mesecev do dveh let."

Tudi zdravstveni delavci so med neposlušnimi

Toda zgodba iz lanskega leta, ko je bil odziv javnosti slab, se utegne letos ponoviti. Kako je ob tako prijaznem vabilu možno, da se v ponedeljek zjutraj, ko se je uradno začelo cepljenje, nismo postavili v vrsto in množično čakali na priporočeni odmerek? Zakaj taka brezbrižnost, še posebno zato ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kljub ostrim varčevalnim ukrepom širokogrudno ponudil, da bo tudi letos kril stroške cepiva vsem starejšim od 65 let, tako da plačajo le cepljenje, in to v višini sedem evrov? Zakaj taka neposlušnost in nedojemljivost za strokovni nasvet, saj se je lani cepilo le 20 odstotkov ogroženega prebivalstva? Še bolj pa je ob tako široko zastavljeni akciji presenetljivo to, da se je lani cepila komaj tretjina zdravstvenih delavcev.

To ni le nekaj nadležnih vprašanj, ampak izraz dvoma, ki se zajeda v prebivalstvo in ima svoj vzrok. Odgovornim zdravstvenim delavcem lahko očitamo, da se ob vsakoletni sezoni cepljenja vedejo, kot da takih ugovorov in pomislekov javnosti ne bi bilo. Odbrenkajo svoje, pripravijo igle in cepiva - potem pa se čudijo, zakaj ni bilo pravega odmeva. Javnost je postala zahtevna, naj gre za pojasnila o vladnih varčevalnih ukrepih ali cepljenje. Z vso pravico.

Poredni "deček" z ameriške univerze Minnesota

Gripa je zoprna bolezen, ki se hitro širi in po navedbi mag. Karla Turka, dr. med., predstojnika centra za epidemiologijo mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo, ter Zorana Simonovića, dr. med., z istega zavoda, na svetu zboli okoli tri do pet milijonov ljudi, od četrt do pol milijona pa jih zaradi gripe umre. Podatek je sam po sebi šokanten in vznemirljiv. Toda na svetu je več kot sedem milijard ljudi in drugi viri nas obveščajo, da za gripo vsako leto zboli okoli 2,7 odstotka ljudi. Kako pa je s tisto velikansko večino 97,3 odstotka svetovnega prebivalstva, ki ne zboli? Jih obvaruje cepljenje? "Ne, ne," pravijo nasprotniki cepljenja in ponujajo dokaze, sodobna tehnologija pa pripomore, da gredo od ust do ust, iz hiše v hišo, iz države v državo.

Ugledna angleška medicinska revija The Lancet je s člankom, ki ga je prispeval dr. Michael Osterholm, profesor na ameriški univerzi Minnesota, povzročila pravo revolucijo. Njegova študija je neodvisna in nepristranska, osvobojena vsakršnega vpliva farmacevtske industrije, ki običajno sponzorira prispevke, finančno stoji za njimi ali jih naroči. Profesor Osterholm se je prebil skozi goro člankov, natančno 5707, ki so izšli v času od 1. januarja 1967 do 15. februarja 2011. Njegove ugotovitve so bile porazne za medicinsko stroko: članki so se skoraj v celoti izkazali za tako slabe in neverodostojne, da na njih ni mogoče graditi dokazov o priporočljivosti cepljenja proti gripi. Še bolj osupljiva pa je njegova trditev, da ni nobenega dokaza, da bi cepivo zaščitilo ljudi, stare 65 let in več. Profesor v članku, ki ga je revija objavila 26. oktobra lani, ugotavlja, da so cepiva v majhnem obsegu lahko učinkovita pri zdravih ljudeh, ne pa tudi pri otrocih. Opozarja pa tudi na konzervanse, ki so dodani cepivu, da so dlje učinkovita in zato za proizvajalce cenejša. A o teh dodatkih, od katerih je na prvem mestu tiomersal, z obtožbo, da povzroča avtizem, pozneje. Najprej se dotaknimo starostnikov.

Ljudje imajo pravico do dobre obveščenosti

"Cepivo za sezono 2012/13 je sestavljeno iz prečiščenih površinskih antigenov virusov, ki so pridobljeni na oplojenih kokošjih jajcih. Cepivo je mrtvo in kot tako ne more povzročiti bolezni niti v blagi obliki," med drugim sporoča mariborski zavod za zdravstveno varstvo, cepljenje pa še posebno priporoča ljudem, starim 65 let in več, kronično bolnim in tistim z oslabelim imunskim sistemom. "Pri omenjenih skupinah prebivalstva lahko gripa poteka v težji obliki, zaradi poslabšanja osnovne bolezni pa pogosto zahteva bolnišnično zdravljenje." Podobna priporoča ljudem, starih 65 let in več, dajejo tudi druge zdravstvene ustanove. Kdo bo uglednemu ameriškemu profesorju, ki meša štrene, povedal, da nima pojma o zaslugah cepljenja, da gripa ne postane epidemija, ki koplje grobove? Ali pa kratko in malo rekel, da je disident in odpadnik? Bo raje napadel novinarko, ker piše o tem?

Javnost je po odkritjih hudih zlorab, skladovnic denarja in lumparij, ki so se dogajale v zvezi s cepivi, postala previdna. Hkrati pa je res, da se morebitne zlorabe in prav tako dobronamerna opozorila ne odvijajo mimo ljudi, ampak prek njih. Pravico imajo, da so do podrobnosti obveščeni. Zato še enkrat dobesedno navajamo stavek, ki ga je profesor Osterholm napisal v omenjeni reviji: "Nobenega dokaza ni, da bi cepljenje zaščitilo ljudi, stare 65 let in več."

Avtizem v ZDA v porastu

Zdaj pa k tiomersalu, konzervansu, ki preprečuje onesnaženje cepiva z bakterijami in glivami. Po zagotovilih Inštituta za varovanje zdravja RS ga v slovenskih cepivih ni. Toda zadeva nikakor ni tako preprosta, da bi jo odpravili z levo roko, in ugovori se vrstijo po vsem svetu. Prav to je spodbudilo Global Advisory Committee on Vaccine Safety, GACVS, odbor za varnost cepiv, ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, da je sklical srečanje in od 6. do 7. junija v Ženevi razpravljal o varnosti cepiva proti gripi. Pri tem je izpostavil nosečnice, tiomersal in aluminij. Zaradi zaskrbljenosti, ki je izbruhnila po letu 1999, in pritiskov javnosti so v ZDA umaknili tiomersal iz večine cepiv. Toda kot se je izkazalo na ženevskem srečanju, na katerega so povabili vodilne svetovne eksperte s tega področja, število otrok z avtizmom kljub temu narašča. Kje so vzroki, kje pasti?

Kar zadeva nosečnice, katerim slovenski strokovnjaki še posebno polagajo na srce, naj se cepijo proti gripi, GACVS ni prinesel nič pretresljivega. Potrdil je priporočilo, seveda s cepivom brez spornega dodatka.

Že samo ta kratki prelet rutinskih sporočil o začetku cepljenja in ugovorov oporečnikov, ki niso njihova izmišljotina, kažejo na to, da javnosti ni mogoče prepričati z nekaj stavki. Začudenje nad slabim odzivom ni opravičljivo. Toliko bolj, ker tudi odziv zdravstvenih delavcev spominja na prispodobo o svarilih pred nikotinom s prižgano cigareto v roki. Kaj šele, če bi se izkazalo, da je cepljenje brez koristi. Ali - če se oprimemo profesorja Osterholma, da bi morali precepiti vse prebivalstvo, da bi število obolelih, 2,7 odstotka svetovnega prebivalstva, zmanjšali za polovico. Za kakšno ceno?

Tako smo spet pri začetku, starih in novih vprašanjih, prevarah, zlorabah in tudi najboljših namenih. Zlorabe pa so tudi poenostavljanja, ko želi kdo poteptati imperij izdelovalcev cepiv, na ruševinah pa postaviti nov imperij v smislu borovničk in šnopčka. Tako preprosto le ni.