Meta Černoga, foto: Luka Cjuha

Stara stavba v središču Novega mesta vsako popoldne zaživi v otroškem smehu in veselju. V njej se namreč zbirajo otroci, ki so v Slovenijo prišli z različnih koncev: Srbije, Kosovega, Makedonije, Albanije, Kitajske, Dominikanske republike. Prvi namen njihovega popoldanskega druženja s prostovoljci je, da se naučijo slovenskega jezika, da naredijo domače naloge.

Nato pa se prepustijo tistim pravim otroškim radostim, športu, plesu, ustvarjanju. Predvsem pa je to kraj, kjer se sklepajo prijateljstva, izmenjujejo izkušnje, kjer je vsak dobrodošel, ne glede na to, od kod prihaja.

Arian Tahiri je v Novem mestu sedem let, sedaj obiskuje peti razred osnovne šole, odlično govori slovensko, bržkone tudi zato, ker vsako popoldne pride v društvo za razvijanje prostovoljnega dela. "Hodim na hiphop, učim se karate, igramo košarko… Tukaj se tudi učimo, delamo domače naloge," nam je pripovedoval, medtem ko je skupaj z drugimi v skupini veselo pregledoval knjige, ki so jih v okviru akcije Poiščimo vašim knjigam nov dom zbrali v Modrijanovi knjigarni.

Prav knjige so namreč tiste, s katerimi otroci najlaže in na najpristnejši način osvojijo slovenski jezik ter si krepijo besedni zaklad, zato so se jih zelo razveselili. Večina tako ali tako že izredno lepo govori slovenščino, ta je tudi osnova za to, da sledijo pouku, delajo domače naloge, pri čemer jim v društvu pomagajo prostovoljci. Kar 40 jih je, med njimi tudi Goran, ki mesečno opravi kar šestdeset prostovoljnih ur. "Trenutno sem brez zaposlitve, tako da prihajam sem vsak dan, ko se konča pouk, in pomagam otrokom pri domačih nalogah ter sodelujem pri različnih delavnicah."

Očitno je, da delajo dobro, saj imajo vseskozi velik obisk, hiša je polna. Dober glas se, pravijo, širi v deveto vas.

Učenje, nato zabava

Branka Bukovec, sekretarka, sicer zaposlena na občini, je že od samega začetka v Društvu za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPDNM). To je pravzaprav nastalo zaradi potrebe po psihosocialni pomoči beguncem, nato, po koncu vojne, pa je prišlo precej ekonomskih migrantov. Potrebovali so nekoga, ki bi jim pomagal pri vključevanju v družbo. Vsak od nas se lahko znajde v takšni situaciji, pravi Bukovčeva. Kako bi se počutil, če bi sam prišel v tujino, med neznane ljudi, v drugačno okolje. Veliko sodelujejo tudi s podobnimi društvi po drugih državah, ki na enak način vključujejo v svoje okolje tam živeče Slovence in druge državljane. Prav takšnemu društvu v Subotici bodo v kratkem podarili slovenske knjige, ki so jih tam izredno veseli.

Sicer pa Andreja Luštek, koordinatorka projektov v društvu, pravi, da je v novomeško društvo vključenih več kot 130 otrok, vsako popoldne obišče dvajset do trideset. "Prvi del je učni. Otroci se tu učijo slovenščino, naši dragoceni prostovoljci jim pomagajo tudi pri domačih nalogah. Drugi del popoldneva pa je namenjen različnim dejavnostim: družabnim, športnim, ustvarjalnim… Tako da otroci dobijo veščine in znanje, s katerim se laže vključijo v družbo, gradijo družbeno mrežo in socialni kapital. Poleg otrok se v različne dejavnosti vključujejo tudi starši, predvsem mame. Sprva se tu naučijo jezika, kasneje pa to lahko nadgradijo še z računalniškim opismenjevanjem. Tu poteka tudi program Znajdi se sam, prek katerega obiščemo različne institucije in organizacije, v smislu, da se seznanijo z okoljem, kjer živijo in spoznajo tiste ustanove, ki jih bodo kasneje pri urejevanju takšnih ali drugačnih zadev, še potrebovali. Poteka tudi program aktivne zaposlitve…"

Migranti v sožitju z domačini

Naše okolje je še vedno precej zaprto do ljudi, ki prihajajo iz tujine, še vedno prihaja do nestrpnosti, zato je ena od njihovih nalog tudi ta, da domače okolje seznanijo s prednostmi, ki jih prinašajo migranti.

"Prav zato izvajamo različne dogodke, ki so namenjeni širši javnosti in prek katerih promoviramo medkulturni dialog. Spodbujamo etnične skupine, da dogodke pripravijo sami, mi jim ponudimo pomoč, če jo pri tem potrebujejo," pripoveduje Branka Bukovec. Doda, da so nekateri že osnovali svoja društva, zelo uspešna je na primer albanska folklorna skupina in tudi druge. Vsako leto junija pripravijo tudi skupen dogodek - Teden kultur, v okviru katerega se zvrsti okoli petnajst dogodkov na katerih predstavljajo njihovo kulturo, kulinariko in način življenja. Vse z namenom, da migranti čim bolj v sožitju zaživijo z vsemi svojimi someščani.

Pripravljajo tudi posebne programe, namenjene Romom, ki so nastanjeni v Brezju in Šmihelu. "Ti potekajo tam, neposredno v okolju, kjer živijo. Njihovo življenje je drugačno, zelo malo staršev se odloča, da bodo otroke vozili na kakšne dejavnosti v mesto, zato smo se temu prilagodili in v dveh naseljih naši prostovoljci zdaj izvajajo učno pomoč otrokom vsak dan." V Šmihelu tako poteka tudi inovativen program, namenjen predšolskim otrokom, da se potem laže vključijo v šolo.

Vse to jim, kot pravita, ne bi uspevalo brez pomoči prostovoljcev - predvsem študentov, srednješolcev in tudi odraslih, ki nesebično pomagajo ljudem, ki se na vsakem koraku borijo z integracijo v okolje. Programi društva pa jim pomagajo, da je ta pot krajša in predvsem - lažja.