Toliko terjatev je največja državna banka prijavila v stečajnem postopku proti pozneje najdenemu premoženju izbrisanega podjetja Z-Pproces. Gre za pravnega naslednika dveh družb - Oil Metal Company in Infinity, ki sta bili obe v lasti Osmanovića.

Po dostopnih podatkih tolikšne obveznosti izvirajo iz več poslov, ki jih je Oil Metal Company izpeljal s pomočjo NLB. Osmanović je v preteklosti denimo kupil ladjedelnico v Izoli, daleč najbolj pa je odmevala prodaja sarajevskega podjetja Bosna putevi. Spomnimo, da je banka leta 2007 Osmanoviću posodila okoli 15 milijonov evrov, pri čemer posojilo ni bilo ustrezno zavarovano. Poplačilo se je potem uredilo tako, da je NLB Montavarju leta 2010 posodila 26 milijonov evrov. S tem denarjem se je najprej poplačal dolg Osmanovića do NLB, z razliko pa je Montavar od Osmanovića kupil podjetje Bosna putevi. Kasneje se je izkazalo, da je Montavar kupil mačka v žaklju, zaradi tega posla pa je moral v likvidacijo. Afera pa je konec leta 2010 odnesla celo vodilna bančnika mariborske poslovalnice NLB, Boruta Rataja, znanega iz afere Satex, in Albina Turka.

Pri zahtevkih NLB do izbrisanega podjetja Z-Pproces gre tudi za terjatve, ki jih je ta prijavila v stečaju podjetja Dom-Smreka iz Maribora, ki je dolga leta trgovalo z gradbenim materialom. Njegov lastnik je bil Osmanović, še preden ga je konec leta 2009 prodal, pa je to nase prevzelo za okoli 20 milijonov evrov dolgov, v zameno pa prejelo malo vredno premoženje. NLB ima sicer terjatve do Dom-Smreke zavarovane s 86.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem pri Novi Gradiški na Hrvaškem, ki je po zadnjih cenitvah vredno borih 130.000 evrov.

Več sreče bi lahko imela NLB v stečajnem postopku proti najdenemu premoženju Z-Pprocesa. Med njim namreč najdemo tudi 39-odstotni delež v podjetju Riosi inženiring, ki je večinski delničar Tovarne kemičnih izdelkov (TKI) Hrastnik. Njegova ocenjena vrednost znaša slabih 2,7 milijona evrov. Dodatnih nekaj sto tisoč evrov bi lahko stečajni upravitelj Drago Dubrovski iztržil s prodajo devetih nepremičnin po Sloveniji, ki so ocenjene na dobrih 700.000 evrov. Enega od stanovanj v okolici Maribora, vrednega 58.500 evrov, koristi celo sam Osmanović, ki pa je Dubrovskemu predložil neverodostojno kupoprodajno pogodbo.

Na drugi strani zahtevki upnikov, med katerimi so ob NLB tudi Hypo Leasing, Nova KBM, Factor Banka, Prvi faktor in ljubljanska davčna uprava, znašajo kar 89 milijonov evrov.

Ob vsem tem opozorimo, da je Z-Pproces že oktobra 2010 končal v stečaju, vendar so mu novi lastniki uspešno ugovarjali. V imenu slovaškega podjetja Salgari, ki ga vodi Aleš Alojzij Rus, drugi obtoženi v posojilodajalski aferi Orion, je pritožbo vložil odvetnik Mirko Bandelj. Višje sodišče ji je ugodilo, in sicer s pojasnilom, da predlagatelj stečaja (Montavar) ni verjetno izkazal terjatve do Z-Pprocesa. Čeprav so "Slovaki" rešili podjetje, pa je bilo to že leto dni pozneje, lanskega decembra, izbrisano iz sodnega registra. Zelo verjetno pa so se z zavlačevanjem skušali izogniti morebitnim izpodbojnim tožbam. Če sodišče ne bi razveljavilo stečaja, bi se namreč upravitelj lahko lotil tudi preučevanja poslov v letu 2009 in 2010. Tako pa se sme ukvarjati izključno z najdenim premoženjem po izbrisu.

Izpostavimo tudi nerazumno postopanje NLB do podjetij Oil Metal Company (kasneje Z-Pproces), Dom-Smreko in LG-Metal. Čeprav je imela že od začetka leta 2008 hipoteke na njihovih nepremičninah, pa se je NLB očitno "zbudila" šele konec leta 2011 oziroma v začetku letošnjega leta, ko je bila zgodba že končana.