Vrbe pod zobmi bobrov padajo kot za stavo

Čeprav o tem ni zanesljivih pisnih virov, vseeno velja, da so bili bobri, ki so še v 18. stoletju veljali za lovno žival, na ozemlju Slovenije pred skoraj 250 leti iztrebljeni zaradi pretiranega lova nanje. Po nekaterih virih naj bi bil zadnji bober staroselec pri nas uplenjen leta 1758 pri Vurberku v okolici Ptuja, zatem pa je za predstavniki te živalske vrste, katerih življenjsko okolje predstavljajo tekoče vode in njihova obrežja, vse do konca 90. let prejšnjega stoletja izginila vsaka sled. Pred 14 leti, natančneje 6. septembra 1998, je prvega bobra novega rodu v reki Krki pri naselju Veliko Mraševo v krški občini opazil brežiški ribič Ivan Komar in ta dan velja za datum vrnitve bobrov v Slovenijo.

Kot kaže, je bil tisti "Komarjev" bober zadovoljen z videnim, saj so z območja med reko Lonjo in Savo na hrvaškem Lonjskem polju, kamor so jih naši sosedje v 90. letih umetno naselili, kmalu začeli prihajati novi osebki. Na značilen način podrte vrbe so domačini čez nekaj časa opazili tudi na Krkinem pritoku Radulji, leta 2002 ob Dobličici v Beli krajini, danes pa ugotavljamo, da so se družine bobrov naselile na širšem območju vzhodne Slovenije, saj so posamezna bobrišča opazili tudi na območjih Mure, Drave, Sotle in še kje.

Direktor Kozjanskega parka Hrvoje Oršanič je povedal, da so na Sotli v bližini bobrišča pred kratkim odkrili celo manjši jez, ki so ga bobri zgradili iz vejevja, medtem ko so na Bizeljskem zaznali še druge škodljive učinke teh živali, ki v dolžino zrastejo okoli 120 centimetrov ter tehtajo okoli 30 kilogramov. Pogrizli so namreč nasad topolov. Nekaj škode so bobri naredili tudi na Dolenjskem, kjer so na določenih območjih ob vodotokih izginile vse vrbe. Ko teh zmanjka, se bobri lotijo tudi koruze ter ogrizejo manjše hraste.

Tako kot v primeru drugih zavarovanih živalskih vrst tudi v primeru bobrovih nočnih pohodov nad koruzo in druge vrste kultur na Agenciji za okolje izplačujejo odškodnino. Po letu 2005 so prejeli 9 takšnih zahtevkov. Pet so jih zavrnili kot neutemeljene, v preostalih štirih primerih pa so oškodovancem skupno izplačali 207 evrov, iz česar lahko sklepamo, da škoda ni bila velika. Poleg tega so posamezniku, ki je nameraval na območju prebivališča bobrove družine razširiti svojo kmetijsko dejavnost, izplačali 678 evrov, da se je temu območju izognil in bobrišče ohranil nedotaknjeno.

Bobrov namreč na podlagi uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, sprejete leta 2004, pri nas ni dovoljeno loviti ali poškodovati razen v izjemnih primerih, povezanih z zagotavljanjem varstva in zdravja ljudi ter preprečevanja resne škode večjih razsežnosti. Ukrepov za redno zmanjševanje populacije bobra v obliki odstrela, kot na primer pri medvedih, predpis ne vsebuje. Andrej Hudoklin iz novomeške enote zavoda za varstvo narave, ki je leta 1998 uradno potrdil novo navzočnost bobrov, pravi, da na zavodu ne razpolagajo s podatki o njihovem številu.