Davčne zavezanke po predlogu zakona o davku na finančne storitve bodo sicer finančne institucije, a malo verjetno je, da bi te glede na stanje v finančnem sistemu v celoti same nosile nove stroške. Kolikšen del od predvidenih 35 milijonov evrov načrtovanih dodatnih letnih prihodkov v proračun bodo prispevali državljani in podjetja, na ministrstvu za finance ne vedo. Kot pravijo, je poslovna odločitev finančnih institucij, v kakšni meri bodo prevalile strošek davka na potrošnike. A glede na opozorila stroke in gospodarstva obremenitev finančnega sektorja na vrhuncu krize le ni tako preprosta, kot menijo na ministrstvu.

Obdavčene bodo vse transakcije na bančnih računih

Vlada bo s 6,5-odstotno davčno stopnjo obdavčila provizije, ki jih banke zaračunavajo ob odobravanju posojil in sklepanju drugih kreditnih poslov. Ob tem, da že plačujemo provizije za dvig gotovine na nekaterih bankah, bodo obdavčene tudi provizije pri vseh bančnih transakcijah, kot so denimo depoziti in vse druge transakcije na tekočih oziroma transakcijskih računih, pri plačilih, nakazilih (plač, socialnih prejemkov), dolgovih, čekih in drugih plačilnih instrumentih, razen izterjave dolgov in faktoringa. Obdavčene bodo provizije pri vseh transakcijah z valuto, borznoposredniškim hišam bodo obdavčili provizije pri transakcijah z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, družbam za upravljanje pa provizije pri upravljanju investicijskih skladov. Pri novi načrtovani obdavčitvi bo Slovenija očitno pionirka v evropskem prostoru, saj na ministrstvu za finance ne razpolagajo z informacijo, da bi katera od držav članic Evropske unije tak davek poznala.

Ravno navedeno skrbi Združenje družb za upravljanje skladov, ki v primeru uvedbe davka napovedujejo prenehanje opravljanja storitev ali selitev dejavnosti v tujino. Načrtovani novi davek naj bi družbam za upravljanje po neuradnih informacijah odnesel več kot dva milijona evrov, kar je skoraj ves lanskoletni dobiček dejavnosti. "Vsak dan se borimo, da preživimo. Promet na Ljubljanski borzi je skoraj povsem upadel, posredniške provizije se zadnja leta že močno znižujejo in dodatnega stroška ne bomo mogli prenesti na stranke," pojasnjuje glavni izvršni direktor Alta Skupine Aleš Škerlak.

Levji delež nove davčne dajatve bodo nedvomno plačale banke, a da razmere za nove obremenitve bank niso primerne, so opozorili tako v Združenju bank Slovenije, kjer novim obremenitvam bank odločno nasprotujejo, kot v Banki Slovenije, kjer opozarjajo, da so slovenske banke že posebej obremenjene z davkom na bilančno vsoto. Ta je bil prvenstveno namenjen spodbujanju kreditiranja, a cilja ni dosegel. Kljub temu je vlada sprejela odločitev, da pogoje za poslovanje bank še zaostri. Banke, ki so lani za omenjeni davek namenile več kot sedem milijonov evrov, si bodo glede na vladni predlog davčno osnovo za "davek na kreditni krč" znižale še težje.

Vrsta pomislekov

Zdaj banke, ki so minulo leto končale s skoraj 450 milijonov evrov izgube, čaka nov davek. In kaj misli vlada, ki na eni strani ustanavlja slabo banko za sanacijo bančnega sistema, na drugi strani pa te iste banke obremeni z novim davkom? "Ob upoštevanju javnofinančnih stroškov v povezavi s sanacijo bančnega sistema je primerno, da del teh stroškov sofinancira tudi finančni sektor prek obdavčitve finančnih storitev," pravijo na ministrstvu.

Stroške sanacije bank naj bi tako po pojasnilih ministrstva nosile tudi borznoposredniške hiše in družbe za upravljanje skladov, a vse kaže, da bodo tudi ta strošek na koncu nosili davkoplačevalci. Na nevarnost prenosa novih stroškov na potrošnike so opozorili tako v združenju kot v centralni banki, medtem ko so banke za zdaj večinoma zadržane. "Zagotovo bo treba razmisliti, kdo bo v prihodnje nosilec nove davčne obremenitve, tudi glede na vsebino obdavčitve," pravijo v Probanki, medtem ko je po mnenju NLB za odgovor na to vprašanje še prezgodaj, v NKBM pa zatrjujejo, da bodo iskali načine, po katerih komitenti novega davka ne bi občutili.

Pred uvedbo novega davka čakajo državo tudi dodatni stroški. Tako bo morala najprej Dursu zagotoviti dodatna proračunska sredstva za izdelavo informacijske podpore za pobiranje in nadzor nad plačevanjem davka. Koliko bo znašal ta strošek, vlada ni pojasnila. Dodatne stroške z informacijsko podporo bodo imeli tudi banke, borzne hiše in skladi, tudi preostalo gospodarstvo bo verjetno občutilo negativne posledice. Kako velike bodo te, bo po pojasnilih vlade znova odvisno od odločitve bank, kolikšen delež stroškov bodo prenesle na komitente. Med temi pa je tudi država, ki za provizije nameni 3,5 milijona evrov na leto, in če bo strošek morala nositi sama, se ji bo ta strošek povišal za okoli 230.000 evrov na leto.