"Vodstvu bolnišnice smo dali še teden dni časa, da se odzove na ugotovitve komisije," je povedala predsednica sveta zavoda izolske bolnišnice Janja Pavšič. Svet zavoda čaka tudi na Derničeva pojasnila glede sanacijskih ukrepov, saj izolska bolnišnica posluje z izgubo in ji grozi celo stečaj. Od vsega tega je odvisna tudi Derničeva usoda.
Sporna vloga Robotine, Cerovca in pisarne Starman-Velkaverh
Za projekt energetske sanacije je izolska bolnišnica odštela 9,2 milijona evrov, po naših podatkih pa naj bi bilo vsaj pol milijona evrov nenamensko in neupravičeno porabljenih. Vsaj tako naj bi pokazal nadzor. Po neuradnih podatkih je komisija ugotovila, da je imelo podjetje Robotina v izolski bolnišnici dvojno vlogo, saj je dobavljalo opremo za nadzorni sistem, hkrati pa je bilo izbrano za tehnično vodenje projekta energetske sanacije. Nekoliko nenavadna je po mnenju komisije tudi odločitev, da Sandra Cerovca, lastnika podjetja Uninvest, ki je pred tem opravljal vzdrževalna dela v izolski bolnišnici, imenujejo za vodjo operativnega vodenja projekta energetske sanacije. Približno 50.000 evrov pa naj bi neupravičeno šlo k odvetniški pisarni Starman-Velkaverh, ki naj bi za izolsko bolnišnico pripravljala posamezno dokumentacijo in mnenja, čeprav je bilo za izpeljavo javnih razpisov izbrano murskosoboško podjetje Rogis. Nadzor naj bi tudi pokazal, da obnova ponekod ni potekala v skladu s projektom in so se dobavljali drugačni materiali od predvidenih.
Energetska sanacija je bila sicer nujno potrebna, saj je stavba stara trideset let in je bila že od začetka energetsko potratna. Aktivnosti za izvedbo energetske sanacije so se po pridobitvi evropskih finančnih sredstev začele januarja 2010, gradbena dela pa so stekla februarja letos. Na račun sanacije naj bi pri stroških energentov prihranili pol milijona evrov na leto.
V Celju kljub izgubi v milijonske naložbe
Tudi v Splošni bolnišnici Celje je finančno stanje skrb vzbujajoče, saj naj bi izguba do konca leta zrasla na več kot 1,8 milijona evrov. Glede na to, da so do konca poletja presegli skupno načrtovano število prospektivnega programa in da so zdravili zahtevnejše, torej dražje bolnike, je poslovodni direktor Marjan Ferjanc osemmesečne poslovne rezultate ocenil za "spodbudne".
Kljub varčevanju na vseh področjih bo po zagotovilih direktorja Ferjanca standard zdravljenja ostal enak kot do zdaj, lahko pa pacienti pričakujejo nekoliko slabši standard namestitve. Zelo je zadovoljen, da so zaposlili deset zdravnikov in da se tudi naložbe niso ustavile. Po več desetletjih čakanja bodo januarja prihodnje leto končno dobili dober milijon evrov vredni septični operacijski dvorani. Med drugim so se lotili tudi ureditve operacijskega bloka urološkega oddelka, posodobitve termodezinfektorjev, vrednost vseh naložb pa znaša 1,8 milijona evra.