Tako lahko opazimo izboljšanje političnega tveganja v Estoniji, Turčiji in na Slovaškem. V tej podaljšani ekonomski krizi so trgi te države nagradili za njihovo pravilno politiko v preteklosti. Zaradi izboljšanja politične klime si tudi ceneje sposojajo denar. Na drugi strani pa opazimo, da je Slovenija v družbi držav, ki jih je trg razgalil in zaradi napačnih političnih odločitev kaznoval z višjo obrestno mero.
Kriza je vedno priložnost za samorefleksijo in očiščenje. Državni voditelji si lahko na novo postavijo cilj in pot, po kateri ga želijo doseči. Je pa res, da takšne premike težko dosežemo čez noč. Glavna težava je kratkoročno opazovati, ali ukrepi delujejo ali ne. Na tej točki nastopi problem kratkovidnosti politične elite, ki si želi biti samo izvoljena. V Italiji so problem rešili z "nepolitičnim" predsednikom vlade, spet v drugih državah s talentom in izpeljavo programa ekonomskih reform mednarodnega denarnega sklada. V nekaterih pa z genialnostjo in daljnovidnostjo domače politike, ki je znala družbeni kompas usmeriti v pravo smer, še preden se je kriza zgodila.
Tako si lahko v Sloveniji samo želimo kanček genialnosti in oživitve bistva politike, ki je usmerjena za ljudi in ne sama zase. V nasprotnem primeru pa poiščimo talent, ki bo izpeljal reforme.
