Največji premik je bil v zadnjem letu narejen pri delitvi stroškov za ogrevanje po dejanski porabi v večstanovanjskih stavbah, k čemur so po Dolinškovih besedah pripomogli zakonodaja s predpisano obvezno vgradnjo delilnikov v večstanovanjske stavbe, državne subvencije in osveščanje javnosti. Delež tistih stanovalcev večstanovanjskih stavb, ki stroške ogrevanja delijo po delilnikih, se je namreč z lanskih 41 odstotkov povečal na 61 odstotkov. Čeprav so bila pričakovanja drugačna, pa se z vgradnjo delilnikov ni povečalo tudi število gospodinjstev, ki želijo navadne ventile na radiatorjih zamenjati za termostatske ventile, s katerimi je mogoče bolj natančno uravnavati temperaturo zraka v stanovanju.
Glavni vir energije za ogrevanje gospodinjstev tudi letos ostajajo drva, ki jih zdaj uporablja 39 odstotkov gospodinjstev, kar je pet odstotnih točk več kot lani. Pri tem na drva kuri tudi vse več gospodinjstev v večstanovanjskih stavbah. Zelo je upadlo ogrevanje z daljinsko toploto, in sicer z lanskih 12 na letošnjih šest odstotkov, pri čemer se z energijo iz daljinskega ogrevanja namesto lanskih 33 odstotkov gospodinjstev iz večstanovanjskih stavb greje le še 15 odstotkov teh.
Nespremenjen pa ostaja odstotek stavb brez izolirane fasade (38 odstotkov), kjer je po Dolinškovem mnenju tudi največ rezerv za učinkovitejšo rabo energije pri nas.