Kako ste se v soboto počutili v napol praznem Zlatorogu, v katerem ste že igrali pred nabito polnimi in bučnimi tribunami?

Zelo čudno. A zdaj so novi in drugačni časi, pravih zvezdnikov ni več, saj jih klub ne more kupiti zaradi omejenih sredstev. Razmere niso slabe le v Celju, ampak v vseh klubih. Zato mora klub na različne načine animirati ljudi, da pridejo gledat igralsko mladost, jo bodrit in cenit. Celjski fantje so se tudi proti nam borili do zadnje sekunde in dali vse od sebe, ne glede na to, da jim ni uspelo zmagati. Na teh osnovah je treba delati in iti naprej, ceniti trud in delo teh fantov. Upam, da bomo tako Celjani kot jaz že v bližnji prihodnosti spet igrali v polnem Zlatorogu. V podobnem stanju je tudi Zagreb, a je na tribunah precej več ljudi, kajti klubu je uspelo prek medijev animirati gledalce, da prihajajo na tekme.

Kako ste zadovoljni s svojo predstavo v Zlatorogu, kjer ste proti Celjanom dosegli dva zadetka iz dveh poskusov?

Vsekakor upam, da lahko na igrišču pokažem precej več, kot sem tokrat. Če ste vi zadovoljni s tem, kar sem pokazal v Celju, potem grem lahko kar takoj domov in spakiram kovčke (smeh). Šalo na stran, tako jaz kot celotna ekipa se moramo popraviti in dvigniti v igri.

Med letoma 2004 in 2008 ste že igrali v Španiji kot član Portlanda San Antonia, pred letošnjo sezono pa ste se spet vrnili na Pirenejski polotok.

Zame je Španija kot drugi dom. Prva štiri leta, ki sem jih preživel v Španiji, so bila zares super in tudi zdaj je tako. Ker sem že imel zelo dobre izkušnje s Španijo, se mi ni bilo težko vrniti. No, nekaj španskih besed sem pozabil, zato zdaj potrebujem malce več časa, da se jih spomnim.

Vaš nekdanji klub San Antonio Portland je skoraj propadel, zdaj pa je med nižjeligaši.

To je velika škoda. Zaradi tega mi je hudo, kajti ob mojem rojstnem mestu Split je Pamplona moje drugo mesto in klub. Slišal sem se z nekaterimi ljudmi iz kluba, vse skupaj pa se je začelo rušiti, ko je odšla cementarna Portland, ki je klub denarno držala na površini. Po treh letih trdega boja je San Antonio skoraj propadel in vodilni so skorajda morali ugasniti klub, a se na srečo najbolj črn scenarij le ni zgodil. Najpomembneje je, da rokomet tam ni povsem propadel in da se igra, čeprav na precej nižji ravni, še naprej.

Kako ste se ujeli s trenerjem Talantom Dušebajevim?

On je strah in trepet (smeh). Ne, šalim se, super se razumeva in v najinem odnosu ni nobenih težav. Je umirjen trener, vedno rad kaj pokaže igralcu in ga česa nauči. Igralec pa ne sme biti trdoglav, ampak potrpežljiv in pripravljen, da s pomočjo videoposnetkov lahko vidi svoje napake. Tako lahko vsak popravi tisto, kar počne narobe, in vsak se lahko nauči česa novega: tako zelo mlad igralec kot jaz pri 33 letih ali Davis pri skoraj 36 letih.

Ali drži, da sta se s trenerjem dogovorila, da igrate le vsako drugo domačo tekmo?

Nič se nisem dogovarjal z njim. To je gospod kar sam predlagal (smeh). Moje pa je, da poslušam trenerja in da izpolnjujem njegova navodila, da ne bi imel težav z njim.

Ligo prvakov ste začeli z domačim porazom proti Kielu (27:32), špansko s porazom v superpokalu z Barcelono (31:34).

Vse to je posledica naše premajhne uigranosti. Atleticov sistem igre zahteva precej več v obrambi kot v napadu. Za zdaj dobivamo preveč zadetkov. A ko se bomo uigrali in se bo vse postavilo na svoje mesto, bi moral biti Atletico pravzaprav Ciudad Real iz najboljših časov. Torej igra, ki ima vedno glavo in rep, v kateri se v vsakem trenutku jasno ve, kaj kdo dela in kako dela. Imamo preverjen sistem, ki prinaša rezultate, le uigrati se moramo. V ligi prvakov imamo težko skupino, a je naš cilj uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice v Kölnu, v španski ligi, katere kakovost je malce padla, pa biti na koncu pred Barcelono, torej prvi.

V Madrid ste pred sezono prišli iz Zagreba. Kje vidite svoj nekdanji klub v ligi prvakov?

Nimam pojma, saj se je sezona šele dobro začela. V skupini z Barcelono, Füchsejem iz Berlina, Pickom Szegedom, Dinamom iz Minska in Kadettnom bodo Zagrebčani prišli iz skupine, kar pomeni, da bodo uvrstili eno izmed prvih štirih mest. Potem pa je vse mogoče, veliko pa bo odvisno od žrebanja parov osmine finala. V minuli sezoni so na papirju slabše ekipe, kot so Zagreb, Ademar, Koebenhavn in Cimos, na prvih četrtfinalnih tekmah igrale tako, da si se lahko vsi štirje znašli na zaključnem turnirju četverice. A na povratnih tekmah se je, razen pri Koebenhavnu proti Barceloni, pokazala kruta realnost in v Köln so odšli Atletico, Kiel in Füchse Berlin. Želim si, da bi Zagreb igral dobro in da bi imel na domačih tekmah polno dvorano.

Ali gre stavniška afera v Franciji na roko reprezentanci Hrvaške, ki ji je francoska izbrana vrsta zaradi uspehov trn v peti?

Nimam komentarja.

Mislite, da so stavnice...

Nič ne mislim, ker moram priznati, da skoraj ne berem časopisov in da medijev nasploh skoraj ne spremljam. To pomeni, da ne spremljam niti teh zadev. Ali so stavnice problem v športu? Ne vem, kaj naj vam odgovorim. Stavi se v vseh športih, tako tudi v rokometu. Očitno je to danes nekaj povsem normalnega.

V nogometnem klubu Real Madrid igra tudi vaš rojak Luka Modrić. Ali sta se z njim že videla ali vsaj slišala?

Nisva. Nimam mobitela, so mi ga izključili, ker nisem plačal računa (smeh).