Zaradi manjše ponudbe se je glede na povsem ekonomsko logiko cena sadja dvignila. Cena kilograma jabolk se je glede na lani dvignila tudi od 30 do 40 odstotkov, a je ob tem treba poudariti, da so bile prav lanske cene med najnižjimi v zadnjem desetletju. Ob tem je zanimivo, da se cena kilograma jabolk na policah v trgovini bistveno sploh ni spremenila, kar pomeni, da so imeli trgovci kar nekaj "rezerv" pri njihovih maržah. Glede na višjo odkupno ceno jabolk bo ta tudi v precejšnji meri ublažila izpad prihodkov zaradi manjšega pridelka neposrednim pridelovalcem sadja.

A škodi zaradi ponavljajočih se povsem naravnih pojavov bi se dokaj enostavno in s primernimi ukrepi lahko v pretežni meri izognili. "Suša in vročina nas letos nista prizadeli. Že tako je bilo na Gorenjskem nekoliko bolje kot v drugih koncih Slovenije, po drugi strani pa smo sami poskrbeli za namakanje in s tem rešili kakovost sadja, protitočne mreže pa so bile kot nekakšni senčniki sila uspešne pri preprečevanju sončnega ožiga. Le proti spomladanski pozebi se še ne znamo boriti, a smo z letošnjim pridelkom tako glede količine kot kakovosti zelo zadovoljni," je dejal Janko Jeglič s kmetije Matijovc v Podbrezjah. Jabolka Matijovčevi pridelujejo integrirano na dveh hektarjih, v zadnjih letih so ogromno vlagali v zaščito sadja, predelavo, namakanje, nove prostore, hladilnico, letos so začeli oddajati tri apartmaje. "Večji del prihodka vložimo nazaj, in če bi podobno počela tudi naša podjetja, bi bilo tudi v gospodarstvu lahko drugače," je razložil Jeglič. 80 odstotkov vseh pridelkov prodajo doma, letos so eno njivo posejali s česnom in že skoraj ves pridelek prodali. "Zaznali smo trend, ljudje nočejo kupovati kitajskega česna, in tako smo vsi zadovoljni - pridelovalci in potrošniki," je preprosto poslovno strategijo razložil Janko Jeglič. Tudi drugje po Gorenjskem sadjarjev narava ni tako zelo prizadela, le kmečki visokodebelni nasadi so jo slabo odnesli, tako da hrušk, sploh pa recimo tepk letos skorajda ni. Gorenjski sadjarji bodo jabolka na domu prodajali po 90 centov za kilogram. "Take cene drugje v Sloveniji ne dosežejo," je še dodal Janko Jeglič.

A taki primeri uspešnega pridelovalca sadja so pri nas redki. Tudi zato, ker so postopki za gradnjo dobrega in učinkovitega namakalnega sistema zelo zapleteni. "Letos so se protitočne mreže res izkazale za zelo dobro zaščito pred sončnimi ožigi in točo, za sušo pa seveda obstaja le en ukrep in to je namakanje. Slovenija je zelo bogata z vodo, narejene so vse ustrezne študije in analize, problem je s pridobivanjem vodnih dovoljenj. Pri nas traja postopek od odločitve do gradnje sistema za namakanje tudi več let in je zapleten ter drag. Na Južnem Tirolskem traja ves postopek nekaj tednov in je poceni," je dejal Boštjan Kozole. Z združenja sadjarjev so prejšnji teden kmetijskemu ministru poslali poseben dopis, da sadjarji do konca leta pričakujejo novo zakonodajo, ki bo skrajšala in poenostavila te postopke. "Če bi nam s tem uspelo, bi lahko že prihodnje leto v Sloveniji z namakalnimi sistemi pokrili nekaj sto hektarjev sadovnjakov. Če nam to ne uspe, je pa z nami vsemi res nekaj narobe," je še dodal Kozole.