Spomnimo, obrtniki so aprila letos na referendumu odločili, da naj bo članstvo v zbornici prostovoljno in vse od objave rezultata referenduma se sprašujejo, kako dolgo bodo še morali plačevati položnice OZS. Te znašajo od deset do 50 evrov, odvisno od števila zaposlenih, in dejstvo je, da število neplačnikov iz leta v leto raste. V imenu OZS od obrtnikov terja neplačano članarino carinska uprava, ki je to nalogo prevzela od davčne uprave. V primeru, da obrtnik članarine zbornici ne poravnav, sledi izvršba. Te pa bodo nezadovoljni člani OZS, ki članarine ne plačujejo namenoma, ali zato, ker je preprosto ne morejo, očitno prejemali še po uveljavitvi novele obrtnega zakona. V zbornici zatrjujejo, da so po zakonu dolžni izterjati neplačano obvezno članarino od svojih članov, zato jo tudi bodo. V zbornici se na obrtni zakon, ko gre za plačevanje obvezne članarine, pogosto sklicujejo, še nikoli pa ni zbornica uporabila določbe zakona, ki ji omogoča, da članarino svojim članom zniža. Za to možnost se tudi v času krize, ko številni podjetniki propadajo drug za drugim in ko plačilna nedisciplina predvsem zaradi pomanjkanja posla in sredstev dosega vrhove, niso odločili. Na drugi strani so obrtniki, ki pri zbornici le s težavo dosežejo tudi zgolj začasno opustitev plačevanja članarine, v medijih brali o visokih, več kot 300.000 evrov vrednih odpravninah funkcionarjev zbornice, kar je v veliki meri vplivalo na rezultat referenduma.
OZS bo neplačane članarine terjala do zadnjega dne obveznega članstva
Predlog obrtnega zakona, ki ukinja obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in ga obrtniki, nezadovoljni z delom OZS, nestrpno pričakujejo, je že v vladni proceduri. Zbornica medtem zagotavlja, da bo izterjala vse neplačane članarine do zadnjega dne veljave obveznega članstva. Samo do konca septembra so po podatkih OZS te znašale nekaj manj kot osem milijonov evrov. Pet milijonov evrov neplačanih članarin terjajo območne zbornice, tri milijone pa centrala v Ljubljani.