Katere določbe zakona bodo urgentno spremenjene, minister Senko Pličanič včeraj še ni razkril, je pa namignil, da ima njegovo ministrstvo po trenutno veljavnem zakonu premalo pristojnosti. Po neuradnih informacijah naj bi ministrstvo dobilo večji nadzor nad delom upraviteljev. "Naša ocena je, da morajo biti insolvenčni postopki cenejši, učinkovitejši in kratkotrajnejši," je dodal.

Dosti bolj pomembna je Pličaničeva napoved nove stečajne zakonodaje, ki bo prinesla poenostavitev postopkov in posledično njihovo skrajšanje, za konverzijo terjatev v kapital pa bi se lahko po novem odločali upniki v vseh postopkih. Predvsem naj bi nova zakonodaja prinesla večji vpogled upnikov v postopke, okrepila pa tudi njihovo moč. Dobili bi namreč pravico do potrjevanja na primer izplačila stroškov upraviteljem, kar je bila do zdaj domena sodnikov.

Nezaupnica ministrstva zbornici upraviteljev?

Kdo natančno bo napisal novo zakonodajo, za zdaj ostaja neznanka. "Kot veste, je vlada na začetku mandata sprejela prepoved najemanja zunanjih storitev, torej tudi kot pomoč pri pripravi zakonodaje ali drugih predpisov. Tudi ko gre za spreminjanje insolvenčne zakonodaje, bomo ravnali tako. Če pa bomo ocenili, da potrebujemo zunanji 'know how', bomo šli v postopek, ki je predviden. In za to potrebujemo soglasje vlade," je pojasnil Pličanič in v isti sapi dodal, da bo v tem primeru potrebna zunanja pomoč.

Vprašanje je sicer, ali bo ministrstvo ob dogajanju v zadnjem mesecu dni skušalo pridobiti tudi predloge Zbornice upraviteljev Slovenije (ZBS), ki ga vodi Melita Butara. "Do danes nas niso povabili," nam je včeraj dejala Butarova. Ali v tem vidi javno nezaupnico ministrstva? "Tudi na povabilo predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani Antona Panjana smo čakali kar nekaj časa. Upam, da je tako tudi zdaj," je še dodala. Da jih po vsej verjetnosti ne namerava aktivno vključiti v pripravo zakona, pa izhaja iz pojasnil ministrstva. Razen zaprosila za komentar medijskih razkritij spornega prijateljevanja med stečajnimi sodniki in upravitelji jim namreč v zadnjem mesecu niso poslali prav nič. "Glede sodelovanja pri pripravi novele zakona pa na splošno velja, da je zbornica vedno povabljena k sodelovanju pri pripravi zakonskih sprememb," so bili diplomatski.

Domnevne nepravilnosti znane že več let

Medtem ko tako ministrstvo kot javnost pritiskata na okrožna sodišča, naj naredijo red v svojih vrstah, pa je med stečajnimi upravitelji že padla druga "žrtev". Kot smo poročali včeraj, je obtožnica proti ljubljanskemu odvetniku Branetu Goršetu zaradi domnevnega oškodovanja stečajne mase Hranilno-kreditne službe (HKS) Sicura že pravnomočna. Na tej podlagi ima Gorše od četrtka zamrznjen status, sodišča pa so mu začela - kot že pred časom odvetnici Suzaani Gale - jemati (stečajne) postopke in jih dodeljevati drugim upraviteljem.

Ljubljansko okrožno sodišče pod vodstvom Antona Panjana je tako Goršetu včeraj vzelo vse "ljubljanske" postopke, med drugim prisilno poravnavo družbe Gradis Skupina G (novi upravitelj je Štefan Veren), ki je solastnica graditelja stadiona Stožice, ob tem pa še 17 drugih. Zato pa Gorše za zdaj ostaja upravitelj 28 postopkov na drugih sodiščih, saj mu je le mariborsko okrožno sodišče odvzelo en osebni stečaj. Kaj je vzrok za zamudo, ni znano, na ministrstvu pa so pojasnili, da so sodiščem v četrtek poslali obvestilo, da morajo Goršeta razrešiti z vseh postopkov.

Čeprav vse kaže, da na področju vodenja stečajev naposled prihaja do "tektonskih premikov", pa velja spomniti, da v Dnevniku že več let opozarjamo na domnevne nepravilnosti v stečajih, ki jih (je) vodi(l) Gorše. Ne nazadnje smo poročali tudi o sodnikih, ki so večkrat potrjevali izplačila visokih nagrad, ki so se nato izkazala za nezakonita in padla na višjem sodišču. Stečajno-sodniška afera pa je dodatno razkrila le, da omenjeni sodniki tesno prijateljujejo z upravitelji. Poudarimo še, da je okrožno sodišče v Ljubljani nekatere sodnike že leta 2010 premestilo in jim ne dodeljuje novih stečajev.

Stečajne skupine za zdaj "varne"

Vse kaže, da na Pličaničevem ministrstvu kot sporno ne vidijo povezovanja upraviteljev v domnevno organizirane skupine, ki vodijo in opravijo vso delo upravitelja (računovodstvo, upravljanje premoženja, pregled izpodbojnih dejanj, arhiviranje...). Gorše naj bi namreč pripadal skupini BDO, ki je v lasti stečajnih upraviteljev Grege Ermana in Andreja Marinca, kar izhaja tudi iz javno dostopnih podatkov. Goršetove "ljubljanske" postopke so dobili večinoma drugi upravitelji. Omenimo le, da je stečaj podjetja M. C. Mega Center, ki ima v lasti več deset milijonov evrov vreden nedokončan objekt v Verovškovi ulici v Ljubljani, dobil Boris Dolamič. Njegovi posli v propadlem Gradbenem podjetju Grosuplje (GPG) so že dalj časa predmet kriminalistične preiskave, ker zadeva še ni prišla na sodišče, pa ga upnikom nekaterih njegovih stečajev in prisilnih poravnav ne uspe razrešiti.