Osemindvajseti oktober 2012, Ljubljana, okolica Maximarketa. Petek, dan za tradicionalno popivanje po klopcah in škarpah okoli omenjene trgovine. V prejšnjih poletjih se je ta mladostniška scena sicer v dobršni meri preselila na tako imenovano plažo, na tribune ob Ljubljanici v Trnovem, ki pa je tistega dne začuda samevala. Tudi okolica Maxija ni bila preveč obljudena. Kislo vlažen večer. Najprej naletimo na praznovanje osemnajstega rojstnega dne. Ducat mladostnikov in napihljiva lutka, steklenici viskija in jagra.

"Sicer pretežno pijemo vodko. A nikdar več pushkin, ker je groza. Slabša od trojke. Ugoden je tudi skandal. Liter pride 10 ali 15 evrov. Tako se da. Če greš ven resno, zapraviš tudi 40 evrov," pove šef ceremonije. Z idejo NSi, da bi v Ljubljani prepovedali pitje alkohola na javnih krajih, je seznanjen. "Kar je brezveze. Pilo se bo še naprej. Rekel bi, da je smisel takšnih idej v tem, da jim uspe uveljaviti vsaj kakšen zakon. Je pa res, da so na Češkem pravila bistveno strožja kot pri nas. Tam stalno težijo za osebne izkaznice," še doda.

Ideja petkovega popivanja s pijačo iz trgovine je stara ljubljanska mladostniška navada, ki prehaja iz generacije na generacijo. Cilj je bil vedno enak. Za čim manj denarja doseči primerno stopnjo alkoholiziranosti, potem pa se odpraviti v kakšen nočni klub. Tako tudi Nina in Tanja, pozni najstnici iz Ivančne Gorice. Dekleti s svojim denarjem. Ena kelnari, druga dela v frizerskem salonu. V večer sta družno investirali 12 evrov. Za kokto in vodko. Obetal se je še liter ruma, ki naj bi ga prinesla trojka fantov v fazi prihajanja.

"Ne pijeva vedno na javnem mestu. Kdaj smo tudi v kakšnem stanovanju. Pred Maxija prideva, ker je tukaj itak zbirališče. Potem greva naprej. Danes v KMŠ. Na voljo imam 15 evrov, s čimer si kupim vozovnico za vlak iz Ivančne Gorice ter morebitno vstopnino za kak klub. V Ljubljano prihajam, ker imam tukaj sošolce. Ko pridem v lokal, redkokdaj kaj spijem. Pijača v lokalu stane minimalno dva evra," pove Nina.

In kam bodo šli potem?

Naslednja ekipa je bila manj prijazna. Moška družba s kartonom piva. Nekoliko starejši fantje, ki so prav tako slavili posebno priložnost. Po zoprnosti je prednjačil srditi lumpenrazlagalec demokracije, ki bi mirno lahko bil tudi član kake politične stranke. Ali udeleženec piramidne igre. "Dej, mudel, sam pejt! Ne zanima me! Nikol nimaš miru! A sem jaz uletel k tebi?" Ne ostaneva mu dolžna. Razloživa mu, da je javnem kraju, da ni nič njegovega in da naj ne bo brihten. "A sicer bo pa pokalo, al kaj?" se ni dal. "Ne, seveda ne bo," umiriva žogo in se posloviva.

Na drugi strani veletrgovine, na stopničkah, ki se spuščajo proti vrtu uršulinskega samostana, sta si svoj mali petkov alko piknik priredili Neja in Petra. "Nisva policista," se nama je zdelo primerno pristopiti. "Ja, slišali sva, da hočejo prepovedati pitje, vendar pa ga ne bodo. A zakaj? Ker Janković ne bo dovolil!" pomisli Neja, ki jo informacija, da so Jankovića ravno dan prej zaprli, preseneti.

Okoliščine njune male zabave so bile jagermeister in kokakola, medtem ko naj bi fanta, ki sta se jima obetala, prispela še z litrom žganja. "Vina moraš veliko spiti, da prime, prej si bolan od njega, čeprav sem v Lidlu že kupila tudi obupno vodko, da sem naslednji dan mislila, da bom umrla," pove punca, ki se v povprečju zabava za 20 evrov na noč. Če je v Ljubljani. V Škofji Loki ji večer znese s petimi evri. Od očeta dobi pet evrov na dan za malico, od česar nekaj prihrani za petkove zabave. Dobi tudi še kaj ekstra. Če je pridna, pove. "Midve sicer sploh ne pijeva vodke. Jager ali pa stock sta najini pijači." Med tednom ne pijeta. Naprej sta se namenili v KMŠ. "V klubu si potem niti ne privoščim veliko. Kakšno tekilo."

V čem je čar pijanosti, zastavim vprašanje bolj zgovorni Neji. "Ta alkohol je postal standarden. Bolj si sproščen. Boljše ti je. Mi gremo ven vedno na alkoholu. Saj ne, da nisem kdaj tudi trezna. Važna je družba. A na alkoholu je drugače. Zabavno je, ko se zjutraj zbudiš in se ne spomniš, kaj si počel."

Nekaj naprej je poleg dveh dijakinj Šubičke, ki je imela tisti dan zabavo v klubu F, posedal poba epileptik. Reden gost petkov pred Maxijem. "Čeprav sam ne pijem zaradi bolezni. Kdaj kaj skadim, čeprav se tukaj ne kadi marihuane na odprtem, ampak gremo na parkirišče. Lokacije so še plaža in pa pred diskači." Dekleti sta bili na litru briškega chardonnaya. Dva evra in devet centov naj bi stal. "Danes sva bolj na izi, brez žganja. Žuriramo v rangu 15, 20 evrov," povesta sedemnajstletnici.

V podhodu proti parku Zvezda je sedel trio prvakov. Brezdomci. V relativno čistih oblačilih. Besedo je prevzel lik v jakni Pop TV, bojda je nekoč delal kot tehnik, a so ga vrgli zaradi spora s tajnico, ki mu je težila, da mora nosit kravato. Na ulici je štiri leta. Srednji lik bi bil v kanček drugačnih okoliščinah lahko tudi predsednik lokalnega lovskega društva, medtem ko je gospod v snežno beli trenirki, z zapestnico in očali na nosu deloval, kot da je med drugim okusil tudi že čare Monte Carla. In v pogovor se je vključil samo, kadar smo se približali kakim erotičnim konotacijam življenja.

"Po mojem je finta v tem, da mularija ne pospravlja za seboj. To je problem. Ne vem pa, kam bodo šli. Tudi mi smo bili stari petnajst, sedemnajst let in smo ga tudi biksali po svoje. Čeprav smo bolj hodili po gostilnah in potem šli v diskača. Oni so pa najprej na javnem mestu, potem gredo pa v klub," pove svojo resnico poptevejevec. Zapustiva doajene, za katere se je dan iztekal. Namesto v disko so se odpravljali v svojo bazo.

Ljubljanski park Zvezda je razmeroma nova lokacija za petkovo druženje mladostnikov. A tudi ta prejšnji petek ni bil preveč obljuden. Klopce so bile sicer zasedene skoraj vse, vendar pa gneče na zelenicah, kakršna zna biti sicer, ni bilo. Klientela je bila morda še za kakšno leto mlajša kot pred Maxijem.

"Mi smo iz Šiške, sicer pa s srednje medijske in grafične. Oblikovanje strani in te zadeve. Sam sem tukaj po dolgem času. Saj lahko prepovejo. Bomo pač drugje. Me pa zanima, ali bodo res. Zadnje čase se tukaj redno dobivamo, vendar pa se redkokdaj oziroma praviloma nikdar ne zadanemo totalno. Vsaj meni to ne paše. Ven sem prišel z dvema evroma. Fehtamo ne," pove Jure, rosno mladi energetik v MTV majici. Všečen mladostnik in perspektivno neposreden.

Alkohol na črno

Sobota, 29. september 2012, Velenje, mesto, kjer je mestna oblast lani prepovedala pitje na javnih krajih. Velenje je tako eno od sedmih slovenskih mest s takšnim odlokom. Družbo mu delajo še Kranj, Ptuj, Jesenice, Krško, Žirovnica, Vransko in Poljčane. V tem štajerskem mestecu z nekaj več kot 4500 dušami so se za tak občinski odlok odločili preventivno; kot novoustanovljena občina imajo to pač zapisano v lokalno ustavo. Približno tako, kot če bi pri ustanovitvi d.o.o. med predvidenimi dejavnostmi za vsak slučaj navedel še organizacijo poletov v vesolje. Nikoli se ne ve.

Tako kot v Kranju, kjer se za prepovedano popivanje šteje zaužitje več kot dveh enot alkohola ob posamezni priložnosti in je še vedno dovoljeno spiti dva decilitra vina, pol litra piva ali do 0,6 decilitra žganja, kar na kraju presojajo mestni redarji, tudi velenjski občinski odlok ne prepoveduje pitja alkohola na javnih krajih v absolutnem smislu. Prepoveduje "prekomerno pitje na javnih mestih", prekomerno uživanje alkohola pa je tisto, ki ima za posledico "motnje v vedenju", se glasi pojasnilo velenjske občine. Obenem so prepovedali "havba partije", torej predvajanje glasne glasbe iz parkiranih vozil, pri čemer so glasnost spet omejili z glasnostjo, ki presega običajen zvok motorja.

"Odlok se dobro obnese, saj se je popivanje na javnih mestih zmanjšalo, in to brez represije; izdali smo en plačilni nalog in veliko opozoril. Mladi zdaj vedo, da je prekomerno popivanje prekršek, zato na javnih mestih tega ne počnejo več oziroma bistveno manj kot pred sprejemom odloka. Nadzora je potrebnega manj. Zavedati se moramo, da so poglavitna težava posledice, negativna ravnanja, do katerih pride zaradi popivanja, in ne toliko popivanje samo. Ob popivanju na javnih mestih lahko nekontrolirano pridejo do alkohola mlajši od 18 let, saj ni natakarja, ki bi to preprečil, prav tako nihče ne more preprečiti dostopa do alkohola že vidno opitim osebam, četudi so polnoletne. Dejstvo je tudi, da so opite osebe na javnih mestih bistveno bolj nagnjene k nasilju in vandalizmu. Ob popivanju na javnem mestu se močno poveča onesnaževanje okolja; praktično za vsako skupino, pa tudi za posamezniki, ki so popivali na javnem mestu, so ostajale velike količine odpadkov. Ob popivanju se poveča potreba po odvajanju. Javni prostori, kot so garaže, parki, igrišča, pa običajno nimajo urejenih sanitarij, zaradi česar prihaja do kršitev morale in spet do onesnaževanja okolja," se glasi pojasnilo velenjskih mestnih oblasti. Preseneča enostavnost in razumljivost uradniškega jezika. V kakem drugem primeru bi se tako pojasnilo bralo kot znanstveni esej.

Ker opaziva, da je parkirišče pod glavno veleblagovnico na vhodu v mesto prepolno, se odločiva vdihniti lokalni sentiment. Že ob vznožju tekočih stopnic se je dalo zaznati, da v zgornjem nadstropju nažiga rock skupina v živo. Na odru sredi glavnega hodnika veleblagovnice ob petih popoldne je stalo Zabranjeno pušenje, bosanska frakcija s Sejotom Sexonom osebno na vokalu, v polni zasedbi, torej z violinistom. V čast obletnice objekta. Precej bizarno, čeravno razumljivo: Velenje je ob Jesenicah mesto z največ prebivalci, katerih korenine segajo v BiH, Zabranjeno pušenje pa so že v letih, ko so dosegli status bosanske kulturne dediščine. Zveneli so sicer brezmadežno dobro, vendar pa se ni bilo mogoče upreti povezovanju tega, da bend, ki si je nadel ime po eni redkih tovrstnih socialističnih prepovedi, na stara leta igra v veleblagovnici. Kajti prav te velike klimatizirane zgradbe so bile močan generator kapitalistično puritanske manije ter kulture prepovedovalništva.

Nadaljujeva do Rdeče dvorane, kjer se je tisti dan igrala rokometna tekma. Šaleški graščaki, kot se imenujejo velenjski rokometni navijači, so bili v fazi predpriprav. Ponudijo nama lokalni cuba libre: tavžentrožo s kokto in krhljem limone. Okusna, vendar slejkoprej zahrbtna pijača, s katero velja biti zmeren. S temi staroslovenskimi industrijskimi zvarki, kot je tavžentroža ali pa encijan, se ni za igrat. Nekaj deset metrov prej je pred Mladinskim centrom posedalo alter pleme. Fantje povedo, da za prepoved niti ne vedo in da nimajo občutka, da bi se življenje v mestu kakorkoli spremenilo. Kasneje izvem, da naj bi v Centru gostom celo dovoljevali, da na vrtu pijejo pijačo, ki so jo prinesli s seboj. Nasploh Velenje pri novincu pusti vtis nekakšne korporativne harmonije. Kot da je vse "pošlihtano", uravnano, uravnoteženo, dogovorjeno. Na drugi strani Rdeče dvorane na primer deluje najbolj komercialen disko klub v mestu. Na majhni kvadraturi sobivajo številne scene. Velenje je tudi mesto brez klošarja. Enega so pokončali mladci na pijanki, ki se je čudno izrodila, drugi pa se je obesil.

Pitje na prostem se v mestu sicer odvija v velikem parku, na koncu katerega stoji tudi gimnazija. In spomenik, narejen iz izpušnih cevi. Nekaj pred dvajseto je bil park prazen in temen. Sploh pod krošnjami ob rečici. Na klopci pod izpušnimi cevmi sta posedala edina dva osebka. Starejša mladostnika okoli 20 let.

"Še vedno se pije, vendar pa sta zgodnja. Začne se okoli devetih, čeprav je danes deževno. Imamo dovoljeno do treh ali štirih zjutraj. Ni problema. Neki človek celo prodaja alkohol. V stanovanju. Vse ima. Prideš v stanovanje in dobiš pijačo po deveti uri. Policija? Kaj bo? Ena patrulja se vozi. Veš, da se pije na polno. Ne samo v Velenju. V Velenju sta sicer dva parka. Drugi je Teksas. Park na hribu, kamor se gre z avtom. Tam je bolj mir, tukaj so šole," pove najin sogovornik.

Številke gospoda, ki prodaja alkohol, nama ni dal. "Ni šans. Drugo leto nameravam snemati film o Velenju, ker je najbolj getovsko mesto, in on bo notri." Zakaj najbolj getovsko, vprašam, kajti vtis, ki ga mesto pusti prišleku, je, da gre za nadvse ugodno okolje, kjer je vse na svojem mestu. "Zato, ker je tukaj največ Balkancev," ponudi dodatni argument za svojo trditev. "Ugodno sicer je. Kava je cenejša kot v Ljubljani. Klošarjev pa nimamo. Te naženemo iz mesta. Ravno tako horsiče. V Žalec. Takoj jih steramo."

Nekaj kasneje se ponovno oglasiva v parku. Kjer se je res sestala malenkost razširjena zasedba sedemnajst- in osemnajstletnikov. Sedemnajstletnica je slavila rojstni dan. Domnevno Tina. Besedo prevzame njen prijatelj: "Šele danes sem izvedel za prepoved. Nimamo težav s pitjem. Kar teče. Ni policije. In po mojem bomo igro pičili še kar nekaj časa. Da se dobiti tudi domačo pijačo. Ljudje se zbirajo tudi po garažah. Komot smo tukaj do jutra, glasbo si pa vrtimo s telefonov."

Tudi oni omenijo starca, ki prodaja alko. "Danes je slabo vreme, drugače so pa tukaj kar zabave. Če pridejo redarji in nas popišejo, je lahko frka. Prvič te samo popišejo. Mi še nismo imeli teh problemov. Tukaj pijemo, preden gremo naprej. Sam sem danes ponucal dva evra. V diskačih potem kdaj niti ne zapravimo nič. Kdaj gremo tudi pred Mladinski center, ker dovolijo, da prineseš svojo pijačo."

Ekipa je bila založena s kartonom nekega brizerja in kartonom piva. Starca so bolj ali manj vsi branili, da ja ne bi izdali lokacije. No, nekdo je vseeno mimogrede "pljunil" njegov priimek, nekdo tretji pa omenil lokacijo. Nekako poveževa, kje bi se starec lahko nahajal, in se odpeljeva tja. Z nekaj sreče zares naletiva na pravi zvonec. "Kako pivo bi kupila," se mu javiva na domofon. Človek odpre vhodna vrata, povzpneva se do njegovega nadstropja, ko izza vrat pokuka delboyevski lik. Na koncu hodnika je imel velik srebrn hladilnik. Predstaviva se, kdo sva. "A ja? Kje pa! Ne, ne. Nisem jaz ta. Jaz renoviram stanovanja in večinoma sem na morju. To so neumnosti. Verjetno sta se zmotila. Zakaj sem odprl? Ker vaju nisem zastopil, za kaj gre. Jaz odprem človeku. Saj je takšna ura, da ni problem odpreti." Neugodno. Človeka sva prestrašila, da tisto noč verjetno ni najlažje zaspal.

Nevarna prohibicija

Kot pravi Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica, je njegova glavna kršitev delo na črno. Za kar je kazen znosnih 208 evrov. Sploh če kazen plača takoj in gre samo še za 104 evre. Usluga, da lahko čez noč kupiš alkohol kljub zakonski prepovedi, je na voljo tudi še kje drugje. V Ljubljani zagotovo. Alkohol je tekočina, ta pa pregovorno vedno najde prosto pot. Vse to napotuje na nesmiselnost krovnega protialkoholnega zakona. Ki ga je težko izvajati. Obenem pa je lahko tudi nevaren za državljane. Omogoča ilegalni trg, alkohol, ki se prodaja zunaj nadzora oziroma ilegalno, pa je lahko strupen. Nedavni primer množične zastrupitve na Poljskem, Češkem in Slovaškem je alarmanten. Dr. Damjan Grenc iz centra za zastrupitve v UKC pravi, da so najbolj pogoste zastrupitve pri nas z etanolom, vendar pa tudi, da pregled nad razmerami ni popoln: "Število zastrupitev z etanolom se bistveno ne spreminja, vendar se hkrati tudi zavedamo dejstva, da postopki prijave zastrupitev še zdaleč niso popolni."