Milan Kučan, prvi predsednik Republike Slovenije
Predsednik republike ima po mojem prepričanju dovolj pristojnosti – gre namreč za človeka, ki ima za sabo legitimnost neposrednih volitev –, vendar pod pogojem, da se institucija predsednika države spoštuje. Tako s strani tistih, ki so predsednika volili, kot tistih, ki ga niso. Ker pa se pri nas avtoriteta predsednika republike ne spoštuje, bi jo bilo po mojem mnenju treba v prihodnosti okrepiti z nekaterimi formalnimi pristojnostmi. Predvsem bi moral imeti predsednik pristojnost veta na zakon in možnost pobude za ustavno presojo posameznih aktov. Razlog za veto je lahko predsednikovo prepričanje, da stvar ni v skladu z ustavo ali da je v nasprotju z etičnimi merili.
Barbara Brezigar, nekdanja kandidatka za predsednico republike
Menim, da ima predsednik države dovolj pristojnosti. Njegova vloga pa je nadvse pomembna pri tem, da nam pomaga najti skupni imenovalec in notranjo povezanost, saj so uspešne le tiste skupnosti, ki so notranje povezane. Vloga predsednika je, da povabi k odločanju o našem skupnem življenju odlične posameznike, ki so med nami, in da dostojno predstavlja državo navzven ter nas povezuje navznoter. Opozicijska drža mu ne pristoji. Preprosto mora biti državnik, ki izkazuje suvereno držo in plemenit ponos. Da tako ravna, ima dovolj pristojnosti, saj gre predvsem za to, da je predsednik človek z moralno integriteto. Prav bi bilo, da bi se zavedali, da gre za zelo pomembno vlogo, in tudi tega, da niso potrebne nobene nove pristojnosti.
Dr. France Bučar, oče slovenske ustave
Pustimo stvari takšne, kot so, v tem trenutku v to ni pametno drezati. Presojati je treba, kaj bi poseganje v sedanjih razmerah pomenilo. Vprašanja ustavne integritete se zdaj ne sme odpirati. Pojavljajo se namreč ideje o drugi republiki ter podobnem in je treba sedanjo ustavo čim bolj razmehčati, pretresti, da se sama po sebi odprejo vrata za pohod v novo svetlo prihodnost. Stvari je treba gledati z dinamičnega vidika. V ustavi je treba spremeniti zgolj tisto, kar je res nujno, sam pa kot takšno ocenjujem spremembo sedanje ureditve referenduma.
Dr. Miro Cerar, ustavni pravnik
Menim, da ima naš predsednik republike prešibke pristojnosti glede na dejstvo, da je izvoljen na neposrednih volitvah. Načelno se ne zavzemam za močno vlogo predsednika države, vsekakor pa menim, da bi bilo treba razmisliti o primernosti okrepitve njegovih pristojnosti v postopku oblikovanja vlade ter mu omogočiti, da lahko v najpomembnejših nacionalnih zadevah nekoliko močneje kot zgolj z mnenjem intervenira pri vladi in državnem zboru. Seveda pa terjajo te ideje temeljito preučitev in konceptualno nekoliko drugačen pristop k ustavni ureditvi položaja predsednika države.
Dr. Dragica Wedam Lukič, ustavna pravnica
Ne vem, če sem pravi naslov za odgovor na to vprašanje. Gre za politično vprašanje, odgovor nanj pa bi zahteval podrobnejše poznavanje pristojnosti predsednikov v primerljivih državah. Menim, da bi že po sedanji ureditvi predsednik republike lahko imel več pristojnosti v zvezi z imenovanjem nekaterih državnih funkcionarjev, saj je v ustavi določeno, da imenuje funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom, v večini primerov pa jih samo predlaga državnemu zboru v izvolitev. Ob pripravi predloga za spremembo ustave v zvezi s pristojnostmi ustavnega sodišča se je pojavila ideja, da bi kot eno od pristojnosti predsednika republike uredili tudi možnost, da sproži postopek za presojo ustavnosti zakona pred ustavnim sodiščem. S tem v zvezi pa se je pojavilo precej vprašanj, zato ta ideja ni bila sprejeta. Vsekakor pa bi bilo treba o njej ponovno razmisliti, če bi bil sprejet predlog o ukinitvi državnega sveta. V tem primeru bi morda kazalo razmisliti še o razširitvi kakšnih drugih pristojnosti, ki so sedaj v pristojnosti državnega sveta.
Dr. Samo Uhan, sociolog
Pristojnosti predsednika republike so ustrezne; v povezavi z veliko moralno avtoriteto in integriteto predsednika se oblikuje neki prostor, kjer se lahko uveljavi njegov pogled, stališče, ki vpliva na politični prostor v najširšem smislu.
Dr. Jernej Pikalo, politolog
Politične institucije so vedno izraz nekaj faktorjev: zgodovinskih, socialnih, razmerij moči ter seveda političnih razmerij. Naša institucija predsednika republike ima v siceršnjem parlamentarnem političnem sistemu eno posebnost, to je, da se voli na neposrednih volitvah. Bolj »čisti« parlamentarni politični sistemi namreč predsednika republike volijo v parlamentu. Ponavadi – ne pa vedno, Slovenija je tu izjema – gredo neposredne volitve skupaj z več pooblastili predsednika republike in njegovo večjo močjo v političnem sistemu. Pri instituciji nikoli ne gre zgolj za formalna pooblastila in zakonske določbe, ampak je tudi zelo pomembno, kdo institucijo zaseda. Še vsak predsednik republike doslej je v okviru istih zakonskih pooblastil dajal poudarke različnim zadevam in jih tudi različno reševal. Pomembna za razumevanje vloge predsednika republike je torej tudi tako imenovana behavioristična komponenta. Veliko vprašanje pri širjenju pooblastil je, ali bi zaradi pomanjkanja zgodovinske izkušnje z aristokracijo in lastnim kraljem državljani Slovenije sploh sprejemali močno vlogo ene osebe. To bi poleg vseh koristi, ki jih taka močna centralizirana vloga prinaša, lahko prinašalo tudi vse slabe strani – arbitrarnost, nepotizem, korupcijo...
