Vojaki so tožili državo

SVS je tožil državo, ker vojaki niso dobili regresa, izplačanega v skladu z dogovorom o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012. Ta je namreč določil, da se bo regres za letni dopust za leto 2012 izplačal pri plači za mesec april v višini 692 evrov bruto.

Vlada pa je najprej izplačilo regresa odložila, nato pa je zakon za uravnoteženje javnih financ višino regresa znižal, in sicer različno glede na plačni razred javnega uslužbenca. Najvišji regres so prejeli javni uslužbenci do 13. plačnega razreda, in sicer 692 evrov, najnižjega pa tisti, ki so uvrščeni od 40. plačnega razreda naprej, in sicer 100 evrov.

Sodišče je zdaj odločilo, da določba omenjenega dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov po pravni naravi učinkuje kot norma kolektivne pogodbe za javni sektor, saj so ga podpisale stranke v skladu z zahtevami zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Prav tako v času, ko je regres na podlagi dogovora zapadel v izplačilo, stranki od tega dogovora nista odstopili, niti ni dogovor nehal veljati na kakšni drugi pravni podlagi, kar pomeni, da so javni uslužbenci že dobili regres za letni dopust v višini 692 evrov.

Vlada je imela dileme, čeprav je trdila, da je dogovor neveljaven

Sodišče je navedlo še, da ni le dogovor določil izplačilo regresa, ampak je bil regres v enaki višini določen tudi v zakonu o interventnih ukrepih in nato še enkrat v zakonu o dodatnih interventnih ukrepih. Vlada je v obrazložitvi za sprejem slednjega navajala, da bi bilo treba v skladu s kolektivno pogodbo za javni sektor izplačati regres s plačo za april. Torej je bilo uradno stališče vlade, da je regres treba izplačati takrat. S tem zakonom je sicer vlada nameravala zamakniti izplačilo regresa za mesec dni, vendar je bila zaradi vložene zahteve za referendum uveljavitev zakona zamaknjena na čas že po zapadlem roku za izplačilo regresa.

Sklep vlade, izdan 26. aprila, da se regres ne izplača z aprilsko plačo, po mnenju sodišča ni zelo pomemben, posredno pa ta sklep in dopis, v katerem je ministrstvo za pravosodje in javno upravo 28. marca letos opozorilo, da bi bilo izplačevanje regresa pred izplačilom aprilske plače kršitev kolektivne pogodbe oziroma omenjenega dogovora, kažeta, da je vlada imela dileme glede izplačila regresa pri aprilski plači, čeprav je v odgovoru na tožbo zatrjevala, da je dogovor neveljaven.

Zakon za uravnoteženje javnih financ je vseboval tudi določbo, da se regres ne glede na določbe kolektivnih pogodb, drugih predpisov ter dogovorov izplača pri plači za maj. S tem je država tudi dogovoru priznala veljavo.

Možna je še pritožba

V primeru tožbe SVS je senat tudi odločil, da ni smiselno čakati na presojo ustavnega sodišča o ustavnosti določb varčevalnega zakona, povezanih z regresom, kot se je sicer to zgodilo v primeru podobne tožbe Sindikata državnih organov Slovenije.

Tako kot SVS, so tudi nekateri drugi sindikati v javnem sektorju namreč vseskozi opozarjali, da jim je pravica do regresa že zapadla v aprilu, in sicer v dogovorjeni višini. Zato so na sodišče vložili kolektivne tožbe, razsodba v primeru SVS pa je prva med temi.

Sodba še ni pravnomočna, trenutno teče pritožbeni postopek, je opozorila Ramšak Peščeva. Dodala je tudi, da sodba do pravnomočnosti ni izvršljiva. Sodišče je namreč odločilo, da mora država razliko med izplačanim regresom in 692 evri skupaj z obrestmi izplačati v mesecu dni po pravnomočnosti sodbe.

Generalna direktorica je še povedala, da so na ministrstvu za pravosodje in javno upravo (MPJU) seznanjeni tudi z odločitvijo v drugem podobnem postopku, ki ga je sodišče prekinilo do odločitve ustavnega sodišča o ustavnosti varčevalnega zakona.

Na ministrstvu za finance pa so pojasnili, da odločbe delovnega sodišča še niso prejeli in je zato tudi še ne morejo komentirati.

Sekretar Sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič je za STA dejal, da je delovno in socialno sodišče z odločitvijo v prid SVS potrdilo, da pravna država še deluje. "Pričakujemo, da bo v našem primeru enako razsodilo v korist zaposlenih," je povedal in dodal, da se sprašuje, zakaj nekateri sodniki odločijo prej kot drugi. Po njegovem mnenju bi namreč lahko združili vse zaradi regresa vložene kolektivne tožbe.

Na obrambnem ministrstvu še ne vedo kje bodo rezali

Minister za obrambo Aleš Hojs še ne ve, kako se bodo na njegovem resorju spopadli z znižanjem mase plač, kakor je napovedano v proračunih za prihodnji dve leti. Hojs, ki se je danes udeležil slovesnosti v vojašnici generala Maistra v Mariboru, je ob robu prireditve tako pojasnil, da bodo rešitve morali še poiskati.

Hojs je razložil, da v Slovenski vojski del odlivov predstavljajo tudi pogodbe za določen čas, ki jih imajo vojaki in nekateri drugi zaposleni. "Težje bo v upravi za zaščito in reševanje, kjer imamo praktično opravka le s pogodbami za nedoločen čas, a tudi tukaj bomo morali najti neko rešitev," je dejal.

Vlada je v četrtek sprejela predlog proračunov za leti 2013 in 2014. V letu 2013 je načrtovan primanjkljaj v višini med 2,8 in 2,9 odstotka BDP. To namerava vlada doseči med drugim s pokojninsko reformo, petodstotnim znižanjem mase plač v javnem sektorju in zvišanjem DDV za določeno blago in storitve.

Minister za finance Janez Šušteršič je pojasnil, da ob štirih milijardah evrov proračunskih odhodkov za stroške dela v javnem sektorju to pomeni znižanje sredstev na tej postavki za približno 200 milijonov evrov. Kako se bo to doseglo, bo prepuščeno posameznemu javnemu zavodu, lahko pa vključuje različne ukrepe, ne le zmanjševanja števila zaposlenih.