Ta je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1323 in je celjskim grofom, kasneje pa celjskim knezom služil kot rezidenca, z vidika kulturne dediščine pa je to eden najpomembnejših srednjeveških spomenikov, ki pa mu niti zob časa niti usoda skozi stoletja nista prizanašala. "Marsikdo - in priznam, da sem bil med njimi tudi sam - dolgo sploh ni vedel, kakšno vrednost predstavlja. Vsi smo menili, da je to pač nekdanja kasarna, saj ga je Marija Terezija dala preurediti v vojašnico, s čimer je drastično posegla tudi v njegovo podobo. In tako praktično do začetka 80. let, ko se je začelo prvo sondiranje, nismo vedeli, s kakšno zgodovinsko vrednostjo imamo opravka," je dejal celjski župan Bojan Šrot. Veliko škode pa je povzročil tudi eden od požarov.

V Celju so se dolgo trudili, da bi Knežjemu dvorcu povrnili nekdanjo slavo, predvsem pa podobo, kar jim je s pomočjo tako evropskega denarja kot tudi države in ne nazadnje same občine tudi uspelo. "Lahko rečem, da so se celjski grofje zdaj vrnili v svoje prvotno domovanje," je ob včerajšnjem odprtju stalne razstave Grofje Celjski poudaril direktor celjskega Pokrajinskega muzeja Stane Rozman. Del omenjene razstave, ki je bila zadnjih 13 let večinoma v depojih, saj zanjo ni bilo primernega prostora, so v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji postavili tudi na ljubljanskem gradu. Rozman je zato v znamenje zahvale, da so se Celjski končno vrnili v svoje staro domovanje, s spominskim Hermanovim medaljonom obdaril tako župana Šrota kot tudi generalno direktorico direktorata za kulturno dediščino pri ministrstvu za kulturo Damjano Pečnik.

"Vesel sem, da predajamo namenu tretjo fazo te prenove, ki se je veselimo že od leta 2006, ko je bil zaključen natečaj Celjski včeraj in jutri, predvsem pa, ker nam je na razpisu uspelo za prenovo pridobiti tudi evropski denar," je še poudaril Šrot in navzočim do centa natančno postregel s številkami. "Zadnja prenova je stala natanko 2,149.394,24 evra, od tega sta Evropa in ministrstvo prispevala 1,664.322,70 evra oziroma skoraj 85 odstotkov vsega denarja, preostalo je krila občina," je dejal. In se pošalil, da so za 10 centov celo preplačali investicijo, kam je šel ta denar, pa naj raziščejo tisti, ki so pristojni za odkrivanje nečednosti. "V Celju vam je uspelo ohraniti 2000 let zgodovine, kar vam lahko zavidajo povsod po Evropi," pa je Celjanom polaskala Pečnikova. In ob tem ni pozabila, da imajo veliko zaslug za to tudi kamnoseki, tesarji, zidarji in številni strokovnjaki spomeniškega varstva.