V Goriških brdih je suša najbolj prizadela zgodnje sorte, kot so sivi, beli in modri pinot ter chardonnay, ki jim deževje v začetku septembra ni moglo več pomagati. "Rebula je manj prizadeta, čeprav je posajena na lapornatih legah, kjer je bila suša najhujša. Ker pa je to naša stara avtohtona sorta, tudi ekstremne razmere bolje prenaša," je povedal svetovalec v Vinski kleti Goriška Brda Goran Jakin.
Povedal je še, da je bilo grozdov manj in so bili lažji, saj je v njih manj soka. Zato bo letnik 2012 prinesel na ekstraktu bogata vina z visokimi sladkornimi stopnjami. Rdeča vina bodo bolj obarvana in zelo strukturna.
"Take suše in tolikšnega izpada pridelka ne pomnimo. Dodatno so nam jo zagodle visoke temperature, ki so v daljših intervalih kar nekajkrat obstale nad 40 stopinjami Celzija. Grozdje pa je izsuševal še stalen rahel veter," je pojasnil svetovalec v največji slovenski vinski kleti.
Na vprašanje, kaj za briško vinsko klet pomeni tolikšen izpad pridelka, je Jakin odvrnil, da imajo vse večje vinske kleti enoletne zaloge, zato prodaja ne bo manjša. "Se bomo pa umaknili iz najnižjih cenovnih razredov in se posvetili kvalitetnejšim linijam."
Tudi v Agroindovo vinsko klet so vinogradniki iz Vipavske doline letos oddali dobro polovico manj grozdja kot lani. Po besedah vodje prodaje Matjaža Trošta bodo pridelali okoli dva milijona litrov zelo kakovostnega vina. "Pri belem grozdju je bilo razmerje med kislinami in sladkorji optimalno. Zelo intenzivno je izražena tudi aroma. Zadovoljni pa smo tudi z nekaterimi rdečimi sortami, kot sta merlot in cabernet sauvignon, saj je njuno grozdje akumuliralo veliko rdečih barvil, sladkorja in zrelih taninov," je razložil Trošt in dodal, da zaloge vina v njihovi vinski kleti niso velike, a naj bi z letošnjim letnikom vseeno uresničili načrtovano prodajo za prihodnje leto.
V slovenski Istri vinarji zadnji dve leti zaradi recesije že beležijo slabšo prodajo. Po prvih ocenah je suša še najbolj prizanesla dvema tradicionalnima sortama - malvaziji in refošku.
Po besedah predsednika uprave Vinakoper Nevija Pucerja sta letos na prizadetost vinogradov - bolj kot sortni izbor - vplivali lega in starost trt. "Slabše so jo odnesle mlajše trte, vinogradi, zasajeni na višjih legah in v lapornatih tleh, manj prizadeti so bili v dolinah ali zasajeni v težji, ilovnati zemlji," je pojasnil in dodal, da so s kakovostjo grozdja zadovoljni.
Na Krasu, kjer so najpozneje začeli "bandimo", trgajo še zadnje grozdje sorte refošk, iz katerega bodo pridelali teran. V kleti sežanske kmetijske zadruge Vinakras so ga že prevzeli skoraj 450 ton, prav tako tudi 190 ton belih sort. Kmetijska zadruga pa je na svojih vinogradih pustila še približno deset ton refoška, iz katerega bodo naredili teranton. "Refošk za teranton mora dobro dozoreti. Grozdje zanj trgamo le ob kvalitetnih letinah," je pojasnila Ingrid Tragin, vodja vinogradništva pri zadrugi Vinakras.
