Lani so prihodke povečali za kar 40 odstotkov, na 78 milijonov evrov, in ustvarili 300.000 evrov čistega dobička. Toda v Civilni iniciativi za ohranitev neokrnjene Košanske doline si želijo, da delovanje rastočega podjetja - ki mu glede na razmeroma klavrno podobo pivškega gospodarstva sicer privoščijo dobre poslovne rezultate - ne bi bilo zgolj poslovno uspešno, pač pa tudi "zakonito, da bi bile upoštevane vse okoljevarstvene zahteve ter da zaradi Odpada ne bi bilo moteno ali onemogočeno življenje ljudi, živali in narave".

"Najmanj, kar si želimo,je ekološka katastrofa"

"Če ne bodo sprejeti ustrezni mehanizmi, bo delovanje Odpada zagotovo pustilo nepopravljive posledice v našem okolju. Najmanj, kar si želimo, je, da bi prišlo do ekološke katastrofe," je povedal Branko Gorjup, predstavnik civilne iniciative, ki je na povečano delovanje Odpada postala pozorna, ko so v dolino odpadni material začeli voziti številni tuji in domači tovornjaki. Skrbi jih vpliv ogromnih količin neustrezno skladiščenih odpadkov, med katerimi naj bi bili tudi nevarni, na občutljivo kraško okolje. Odpad namreč še vedno deluje na dveh lokacijah, čeprav mu je okoljska inšpekcija delovanje na stari lokaciji že prepovedala, sanacijo stanja pa odredila na obeh, tudi na novi v industrijsko-obrtni coni v Neverkah, kjer odpadne surovine kopičijo tudi izven urejenega območja. A so do zdaj očitno raje plačevali globe.

"Stara lokacija v Veliki Pristavi je v nebo vpijoča. Staro železje, stisnjeni avtomobili, odpadne surovine so razmetani kar povprek. Po moji oceni je stanje nesprejemljivo, saj ima zelo negativen vpliv na okolje, vse izcedne vode gredo v tla, a do resne sanacije sploh ne pride. Nekaj sicer pospravijo, ko se napove inšpekcija, a čez čas je vse spet po starem. Moja ocena je, da inšpekcija ne odigra svoje vloge, čeprav prijave pošiljamo že vrsto let," je bil oster tudi pivški župan Robert Smrdelj, ki si želi, da bi pristojni že enkrat naredili konec tej "pivški sramoti". Prav včeraj pa so v posebnem sporočilu za javnost na občini Pivka ponovno izpostavili, da si že dlje časa prizadevajo za razrešitev problematike Odpada, organizirali so tudi več sestankov z okoljsko inšpektorico, na sejah občinskega sveta pa sprejeli več sklepov, s katerimi so od Odpada zahtevali odstranitev vseh odpadkov in surovin z vseh površin, ki za to dejavnost niso primerno urejene. "Jasno je, da gre še za enega izmed primerov, ki nakazuje, kako neučinkovit je državni sistem inšpekcijskih služb, ki pravzaprav dopušča nedopustno," so zapisali.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so pojasnili, da je okoljska inšpektorica odredila odstranitev skladiščenih odpadkov na stari lokaciji do konca letošnjega leta. V civilni iniciativi pa se prav zato bojijo, da bi Odpad tudi na območju industrijske cone deloval nezakonito, in to v še večjem obsegu kot zdaj. "Že zdaj je delovanje Odpada v naravi, zlasti podtalni vodi pustilo posledice," so opozorili. Inšpektorica za okolje je Odpadu že lani izdala odločbo, s katero mu je tudi ob njegovem objektu v industrijski coni prepovedala uporabo neutrjenih površin zemljišča za predhodno skladiščenje in skladiščenje odpadnih kovin, ter odredila odstranitev skladiščenih odpadkov. Ko je pred kratkim ponovno opravila pregled, je ugotovila, da odločbe ni izvršil v celoti, zato je izdala sklep o odstranitvi odpadkov na njegove stroške.

Dolenc: V industrijski coni se bomo širili

Direktor in solastnik podjetja Odpad Andrej Dolenc je zagotovil, da bodo v skladu z odločbo inšpektorice odpadke na stari lokaciji odstranili oziroma to lokacijo zaprli. Na vprašanje, kako bodo poskrbeli za zakonito poslovanje v industrijski coni, pa je dejal, da so že lani odkupili dodatna zemljišča v neposredni bližini dosedanjega skladiščnega prostora z namenom urejanja novega prostora za skladiščenje in širitve proizvodnje. "Če nas ne bodo raje zaprli. Potem pa bomo šli rožice sadit, pa bodo v vseh teh civilnih iniciativah zadovoljni, mar ne?" je cinično pripomnil in dodal, da je zanj najpomembnejše, da vstane zjutraj ob 5. uri in dela do 7. ure zvečer, da zagotovi delo in plačilo za 30 ljudi. "Naši delavci imajo plačo krepko čez 1000 evrov in radi pridejo delat." Kljub temu se je s predstavniki civilne iniciative pripravljen usesti za skupno mizo in poiskati rešitve za sobivanje.