Omenjeno strokovno komisijo bodo sestavljali Matej Avbelj, Janez Čebulj, Igor Kavčič, Janez Pogorelec, Ciril Ribičič, Lojze Ude in Tone Jerovšek, svoje mnenje o predlogu pa mora komisija pripraviti v enem mesecu.

Datum za javno predstavitev mnenj bo določil predsednik ustavne komisije Gregor Virant, izpeljana pa mora biti najpozneje v enem mesecu.

Sklep, da naj DZ začne postopek za spremembo ustave (za tega mora v DZ glasovati dve tretjini navzočih poslancev), so sicer podprle vse stranke, razen NSi. Kot je v razpravi povedal vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, se namreč v stranki ne strinjajo z uvedbo 35-odstotnega kvoruma, ki bi bil potreben za veljavnost referenduma. "Prepričani smo, da bi moral šteti vsak referendum. Kvorum pa bo le prispeval k temu, da bodo posamezniki vzpodbujali volivce, naj ostanejo doma," je dejal. Napovedal je tudi, da bo NSi v DZ vložila zakon, s katerimi bi zaostrili pogoje za začetek postopka za razpis referenduma.

Nasprotno so sklep o začetku postopka podprli v vseh ostalih strankah, tudi v Pozitivni Sloveniji, čeprav se stranka z vsemi predlaganimi rešitvami ne strinja. Po besedah vodje poslanske skupine PS Janija Möderndorferja jih moti predvsem določba, da referenduma ne bi moglo biti o zakonih fiskalne narave. Do zdaj namreč v DZ praktično še ni bil sprejet zakon, ki ne bi imel finančnih posledic, je opozoril. Maša Kociper (PS) pa je povedala, da se stranka nagiba tudi k višjemu kvorumu za veljavnost referenduma. V stranki sicer upajo, da bo v nadaljevanju postopka prišlo do ustreznih popravkov predlaganega besedila.

35-odstotni kvorum je kompromis

Da so spremembe referendumske ureditve potrebne, je v začetku razprave poudarila tudi prvopodpisana pod predlog, Katarina Hočevar iz Državljanske liste (DL). Opozorila je, da v EU ne najdemo države, ki bi omogočala tako lahek dostop do referenduma kot Slovenija, posledica tega pa je, da smo do zdaj do referendume porabili 70 milijonov evrov. Ocenila je tudi, da je bil referendum v zadnjih letih velikokrat žrtev političnih zlorab.

S tem se ni strinjal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Opozoril je namreč, da je referendum ustavno in zakonsko dana možnost. Povedal je še, da predlog za začetek postopka podpirajo, saj želijo s tem dati stroki možnost, da se izjasni o predlogu.

Mihael Prevc (SLS) je povedal, da so do 35-odstotnega kvoruma iz podobnih razlogov kot v NSi skeptični, kljub temu pa ga ocenjujejo kot kompromis. Tudi oni upajo, da bo mogoče besedilo v postopku še izboljšati.

Predlog morda ni izbrušen do konca, gre pa v pravo smer, pa je povedal Borut Pahor (SD). Ocenil je tudi, da predlog ne omejuje demokracije. "Po četrt stoletja jo le prilagajamo njenemu razvoju," je dejal.

Sklep s katerim komisija DZ predlaga, da začne postopek o predlaganih ustavnih spremembah, so podprli tudi v DeSUS.

Referendum le še s podporo 40.000 volivk in volivcev ali navadno večino v parlamentu

Predlog ustavnih sprememb so v DZ vložili poslanci DL, SDS, SD, SLS in DeSUS, med drugim pa predvideva tri temeljne spremembe. Tako določa, da je referendum veljaven, če se ga udeleži vsaj 35 odstotkov volilnih upravičencev. Referendum bi lahko zahtevalo le še 40.000 volivk in volivcev ali navadna večina poslancev v parlamentu, ne pa več tudi državni svet in tretjina poslancev. Predlog določa še, da referendum ne bi bil več mogoč o zakonih fiskalne narave ali ko gre za človekove pravice.

Do predloga so se opredelili tudi nekateri predstavniki civilne družbe. Vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok Aleš Primc je prepričan, da referendumska ureditev v Sloveniji spodbuja k družbenemu dogovoru, ki ga potrebujemo. Zato "pregrobo omejevanje in izničevanje neposrednega odločanja ljudi na referendumu ni modro".

Vsiljevanje zakonov, ki ne bi imeli kar se da velike podpore socialnih partnerjev niti večine državljank in državljanov, po njegovem mnenju ne bi pripeljalo do izhoda iz krize, temveč veliko prej do "velikih družbenih napetosti, morda celo neobvladljivih razsežnosti, čemur so že nevarno blizu nekatere evropske države". Primc svari, da bi tej poti odprle vrata tudi nekatere predlagane spremembe referendumske ureditve, zato poslance poziva, naj jih zavrnejo.