Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je danes v Ljubljani opozoril, da Slovenija reformo trga dela potrebuje že več let, odkar je izbruhnila kriza, pa je njena nujnost še toliko večja.

V tej luči je spomnil na vzpon Kitajske, ki je danes drugo največje gospodarstvo na svetu. Kot je dejal, se je začelo z dupmingom in nespoštovanjem pravil v sektorju tekstilne in usnjarske industrije, kar je zmanjšalo konkurenčnost podjetij v sektorju v razvitem svetu.

Takrat po njegovih besedah ni nihče razumel, da so slovenska tekstilna in usnjarska podjetja v težavah zaradi obstoječe rigidne zakonodaje.

Zaradi visokih stroškov odpuščanja namreč niso mogla zmanjšati števila zaposlenih ter so se namesto z iskanjem novih trgov in izdelkov ukvarjala z vprašanjem, kako do posojil, da bodo lahko izpeljala odpuščanje. To je vodilo do prepolovitve te industrije, je spomnil.

Glede na to, da je Kitajska danes uspešna praktično na vseh področjih, je treba ponovitev podobnih zgodb preprečiti, je pozval Smole. Prav zato delodajalci od reforme pričakujejo, da jim bo omogočila prožnost pri prilagajanju števila zaposlenih obsegu naročil.

Predstavnik ZDS se sicer zaveda problema naraščanja števila zaposlenih za določen čas in negotovosti, ki jo posamezniku prinaša takšno delovno razmerje. A prepričan je, da se delodajalci za tovrstno prožno zaposlovanje odločajo zato, ker ne vidijo druge možnosti, kako bi obvarovali podjetja pred nihanji.

Izhodišče, da so vsi podjetniki, menedžerji tatovi in prevaranti, se mu zdi skrajno problematično.

Izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je medtem izpostavil, da v krizi nismo zaradi togega trga dela oz. prevelike socialne varnosti in da nas zato v boljše čase ne bo popeljala zgolj sprememba tega področja.

Dokaz, da obseg socialne varnosti ne vpliva na konkurenčnost, so po njegovih besedah skandinavske države. Grčija, Irska in Španija, ki so se držale navodil mednarodnih posojilodajalcev ter sprejele različne reforme in izvedle odpuščanje v javnem sektorju, pa so še vedno nekonkurenčne, je spomnil.

Nižanje plač in odpuščanje vodi v manjšo kupno moč, s tem v manjše povpraševanje, manjšo proizvodnjo, manj delovnih mest ter večjo socialno nevarnost in socialno krizo, kar pomeni, da smo spet na začetku, je krog opisal Zorko.

Glede večje prožnosti pri zaposlovanju in odpuščanju, ki si jo želijo delodajalci, je dejal, da podjetja potrebujejo dobre delavce, ti pa so tisti, ki so zadovoljni in se na delovnem mestu počutijo varno.

Tudi pozive delodajalske strani po odpravi plačanega odmora za malice, ukinitvi plačila potnih stroškov ter zmanjšanju socialnih prispevkov je označil za "božične", saj naj njihova izpolnitev ne bi prinesla bolj uspešnega gospodarstva. Za to lahko poskrbijo le dobri menedžerji, je povedal.

Cilj vlade, da se reformira trg dela in pokojninski sistem, je pozdravil, prepričan pa je, da je kompleksnost problemov Slovenije tako velika, da bi bilo treba izvesti tudi reforme davčnega sistema, pravne države in inšpektorata za delo.

Zorko je ocenil še, da Slovenijo v prihodnje čakajo tri velike težave: beg možganov, ker mladi tu ne bodo več videli perspektive, pomanjkanje delovne sile zaradi staranja prebivalstva ter togost trga menedžerjev, ki se bodo morali zavesti, da bo treba za delavce, če bodo želeli, da jim ne uidejo, narediti več.

Današnjo konferenco je organizirala Fakulteta za podjetništvo GEA College, in sicer v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije (OZS).