Holding brez vsebine in je neprimeren za sedanjo strukturo državne lastnine

Kot je uvodoma v imenu predlagateljev odložilnega veta, skupine državnih svetnikov, dejal prvopodpisani pod pobudo Andrej Rus, se v zadnjem mesecu govori o konkretnih podjetij, namenjenih prodaji. Po njegovi oceni bo zakon služil za to, kar je že dogovorjeno.

"V tem zakonu nismo našli zagotovila, da bo interes davkoplačevalcev postavljen pred interes vlade," je poudaril in dodal, da so skeptični tudi glede zadostne kontrole DZ.

Izpostavil je, da se ustanavlja holding, ki je brez vsebine in ki je neprimeren za sedanjo strukturo državne lastnine. "Notri bomo dali malo bank, celotno energetiko, nekaj portfeljskih naložb, nekaj zavarovalništva ... Hkrati pa govorimo, da bomo vse to prodali," je dejal in dodal, da se prodajati lahko začne en mesec po uveljavitvi zakona.

Premajhen nadzor DZ in javnosti

"Napovedane privatizacije se bodo izvajale ob omejeni, mislim, da ob premajhni kontroli DZ in javnosti," je poudaril.

Klasifikacija, kot eden od aktov holdinga, je po njegovi oceni seznam podjetij in deležev, ki se bodo prodali.

"Skrbi nas nepreglednost delovanja holdinga," je dejal in spomnil, da bo holding gospodarska družba in te imajo poslovne skrivnosti. "Že ta instrument bo omogočal, da se bo javnost seznanjala z delovanjem holdinga po drobtinicah, po presoji nadzornega sveta in uprave, ne po presoji DZ," je dodal.

Tudi neodvisnost nadzornega sveta ni zagotovljena, ker bo ta po njegovem mnenju politično kadriran.

"Zakon ne daje odgovora, da ima vlada namen kakovostno upravljati z državnim premoženjem," je med drugim še izpostavil Rus.

Cilj zakona je centralizacija državnih naložb in enovito upravljanje z njimi

Po pojasnilih državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Aleša Živkoviča je vlada z zakonom o Slovenskem državnem holdingu skušala centralizirati upravljanje in lastništvo na državni ravni, predvsem z namenom, da je to upravljanje učinkovitejše in bolj transparentno ter da z njim upravljajo profesionalci in ne državni uradniki.

Transparentnost in delovanje holdinga bo po besedah državnega sekretarja reguliralo več aktov, med njimi strategija upravljanja, smernice in klasifikacija - vse bo sprejemal DZ. Klasifikacijo bo sicer vlada morala pripraviti v enem mesecu po sprejetju zakona.

Po njegovih pojasnilih se bodo kapitalske naložbe na holding prenesle kot stvarni vložki, pri čemer to ne pomeni ničesar v relaciji prelivanja sredstev med družbami. Obveznosti družb, ki imajo zakonske obveznosti do katerekoli institucije, npr. Kapitalske družbe (Kad) do Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz), se ne spreminjajo.

Cilj zakona je, kot je še poudaril Živkovič, centralizacija državnih naložb in enovito upravljanje z njimi.

Z zakonom bo prišlo do razprodaje državnega premoženja

Svetniki so v razpravi, ki je trajala dve uri in pol, predvsem poudarjali, da bo z zakonom prišlo do razprodaje državnega premoženja.

Svetnik Anton Peršak nima nič proti prodaji gospodarskih družb, ampak v tem primeru se po njegovi oceni prodaja nacionalni interes. "Na nek način ta zakon razlašča državljane," je dodal.

Po pojasnilih svetnika Bojana Papiča povsod po svetu "firme nosijo denar, pri nas jih pa imamo za to, da jih dokapitaliziramo, pa naj bo to Elan, Slovenske železnice, Nova Ljubljanska banka ...". Sam se je izrekel proti vetu, saj, kot pravi, naj ima vlada svoje orodje, s svojim delom pa bo pokazala, ali je orodje uporabila prav ali ne.

Z zakonom, ki ga je DZ potrdil prejšnji teden, naj bi se v holding, ki bo upravljal s celotnim kapitalskim premoženjem države, preoblikovala Slovenska odškodninska družba, pripojili ji bodo Družbo za svetovanje in upravljanje. Kad bo ostal samostojna pravna oseba v okviru holdinga, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS pa bo ugasnila.

Obveznosti Kada ostajajo enake kot doslej oz. se zvišujejo, je še pojasnil Živkovič. Kad bo moral namreč vsako leto zaradi usklajevanja pokojnin prenesti 50 milijonov evrov na Zpiz, v Kad pa se bo stekalo 10 odstotkov od prodaje premoženja, je pojasnil Živkovič.

Modra zavarovalnica bo tako kot doslej pod okriljem Kada.

Tajnega glasovanja se je udeležilo 33 svetnikov, ena glasovnica je bila neveljavna.

V dveh dneh skoraj 4000 podpisov

Sindikat delavcev energetike je v pobudi za vložitev zahteve za razpis referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu zbral nekaj več kot 3900 podpisov, je ob vložitvi podpisov v DZ pojasnil podpredsednik sindikata Branko Sevčnikar. V SDS pričakujejo, da bodo pobudniki podpise umaknili.

"V dveh dneh smo zbrali nekaj več kot 3900 podpisov in to nas utrjuje v prepričanju, da smo se odločili pravilno," je dejal Sevčnikar. Čeprav se zavedajo, da strošek referenduma ni zanemarljiv, so ocenili, da se morajo o tem izreči državljani.

Po njegovih pojasnilih bo zbiranje 40.000 podpisov, ki so potrebni za razpis referenduma, odvisno od današnjega razpleta na seji državnega sveta. Svetniki bodo namreč odločali o odložilnem vetu na zakon, ki ga je minuli teden sprejel DZ.

Če bo državni svet izglasoval veto, bo moral o zakonu znova odločati DZ, ki pa bo v tem primeru za sprejem zakona potreboval absolutno večino, torej 46 glasov poslancev.

"Kristalno jasno", zakaj so zbirali podpise

V času, ko bodo potekali referendumski opravki, bo po Sevčnikarjevih pojasnilih "kristalno jasno", zakaj so zbirali podpise. "Prepričan sem, da se zavedajo, da o državnem premoženju ne more odločati peščica ljudi, ampak se moramo o tem odločati na referendumu," je poudaril.

Na vprašanje, ali se mu zdi dobro, da je energetika v lasti države, pa je odgovoril, da je za njih zasebno lastništvo slabo. Prenos lastnine v državni holding po Sevčnikarjevi oceni ni le vprašanje energetike, temveč vseh sindikatov na območju cele države.

Da se pri prenosu lastnine dogajajo "direktne kraje", pa je prepričan sekretar sindikata državnih organov in sindikata finančnih organizacij Drago Ščernjavič. "Politika lahko misli kar hoče, mi pa se bomo oprli na ljudi in njihovo voljo," je pojasnil in izrazil pričakovanje, da bo referendum ljudem odprl oči, politikom pa dal "brco v rit".

Ščernjavič sicer na referendumu o državnemu holdingu, če bo do njega prišlo, pričakuje visoko udeležbo, hkrati pa pričakuje, da se bo večina volivcev izrekla proti holdingu.

Sevčnikar: Ne gre za politično dejanje

Za zbiranje podpisov za razpis referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu se je predsedstvo sindikata delavcev energetike odločilo v ponedeljek. Sevčnikar je takrat zatrdil, da zbiranje podpisov ni politično dejanje, temveč so se za to odločili zaradi pomanjkanja vsakršne simulacije poslovanja holdinga in odsotnosti ustrezne javne obravnave zakona. V sindikatu se tudi bojijo, da bo z ustanovitvijo holdinga prišlo do razprodaje državne srebrnine.

Nasprotno v SDS pravijo, da vsebinskih razlogov za izvedbo referenduma ni, razlogi za vložitev podpisov pa so najverjetneje politične narave. Vložitev 3900 podpisov predstavlja tudi zelo slab signal za Evropsko komisijo, Mednarodni denarni sklad in Evropsko centralno banko. Z zakonom se namreč ustanavlja Slovenski državni holding, ki zagotavlja bolj učinkovito, bolj racionalno in bolj odgovorno upravljanje nacionalnega premoženja, kot je to veljalo do sedaj, je v sporočilu za javnost zapisal poslanec SDS Marko Pogačnik.

Varovalke bodo preprečile brezglavo prodajo državnega premoženja

Ob tem je zatrdil, da so pristojnosti nadzora s strani DZ in opozicije po predlaganem zakonu večje, pa tudi sicer zakon vsebuje vrsto varovalk, ki bodo onemogočile brezglavo in nepregledno prodajo državnega premoženja.

Pri pripravi in sprejemanju omenjenega zakona so bile tudi v večini upoštevane pripombe ter predlogi socialnih partnerjev, opozicije ter širše strokovne javnosti.

Z zakonom naj bi se v holding, ki bo upravljal s celotnim kapitalskim premoženjem države, preoblikovala Slovenska odškodninska družba, pripojili ji bodo Družbo za svetovanje in upravljanje. Kapitalska družba bo ostala samostojna pravna oseba v okviru holdinga, Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS pa bo ugasnila.