Splošne subvencije, do katere so bili upravičeni vsi učenci, zaradi varčevalnih ukrepov vlade ni več. Vseeno so do brezplačne malice in kosila upravičeni najšibkejši. A teh je le še peščica, saj se v cenzuse po novem upoštevajo tudi vsi socialni transferji in družinsko premoženje. Po tem, ko bodo starši dobili položnice in prvič dejansko videli zneske, ki jih bodo morali plačevati, pa se v šolah bojijo množičnih odjav od kosil. Ali je takšno varčevanje države upravičeno, se sprašuje mag. Darja Kuzmanič Korva, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo. Neredna in nezdrava prehrana šolarjev bo namreč močno vplivala na njihovo kasnejše zdravstveno stanje in delovne sposobnosti, kar utegne biti za državo precejšnji strošek. Na to opozarjajo tudi zdravniki in prehranski strokovnjaki z Inštituta RS za varovanje zdravja (IVZ).

"Za malico, mislim, bodo starši že zbrali denar, saj niso tako drage in so zelo kakovostne," pravi pomočnica ravnatelja v Osnovni šoli Danila Lokarja Ajdovščina Kristina Valič. Lani je imelo med 560 učenci popolnoma brezplačno malico 125 otrok, letos so doslej prejeli le 15 pozitivno rešenih subvencij. Do brezplačnega kosila sta bila lani upravičena dva učenca, letos pa kljub vse ostrejšim socialnim razmeram v njihovem okolju še nobeden. Da so razmere za družine pri njih resnično neugodne, Valičeva opaža tudi po selitvah. "Družine gredo dobesedno s trebuhom za kruhom. Selijo se v Nemčijo, v Bosno, razmišljajo o odhodu v Avstralijo."

Vsi še nimajo odgovora o subvencijah

Mučno pa je v takšnih razmerah tudi čakanje na odločitev centra za socialno delo o subvenciji, čeprav se tam strokovni delavci trudijo, da bi bila odločitev hitra. Tako na primer v OŠ Danila Lokarja v Ajdovščini ne moremo odgovoriti gospodu, ki želi enemu učencu plačevati kosilo, saj ne vedo, ali bo upravičen do subvencije ali ne. Mag. Darja Kuzmanič Korva zatrjuje, da centri vloge za subvencijo šolske prehrane obravnavajo prednostno. Po njenem, razen v večjih centrih, kjer imajo vlog več, jih rešujejo sproti, nimajo zaostankov. Vloge morajo biti po zakonu o upravnem postopku rešene v 60 dneh. Doslej so odločili o 28.000 vlogah. Podatki o tem, koliko je bilo oddanih in koliko med njimi ugodno rešenih, bodo znani čez dober mesec. Tako na centrih kot v šolah pa opažajo, da je vpliv premoženja in vseh transferjev, ki se pri izračunih upoštevajo, zelo velik in je zato delež učencev, ki dobijo subvencijo, že na prvi pogled mnogo manjši od lanskega, položnice za šolsko prehrano pa so skladno s tem mnogo višje od lanskih. Lani je imelo po podatkih ministrstva za izobraževanje brezplačno malico dobrih 27 odstotkov učencev, ki so bili nanjo prijavljeni (med dijaki je bilo takih 25,6 odstotka).

Najbolj so v šolah zaskrbljeni zaradi otrok, ki po pouku ostanejo v podaljšanem bivanju, a na kosilo niso prijavljeni. Valičeva pravi, da so jim svetovali, naj si kaj za pod zob prinesejo od doma. "Ali doma zaužijejo kakšen topel obrok, pa tudi ne vemo več. Vse, kar vemo o družinah, so imena, priimki in odločitev o subvenciji, kjer je že znana," saj se subvencije po novem urejajo na centrih in ne več v šolah. Kljub temu skušajo družinam, za katere slutijo, da so v stiski, pomagati na različne načine, tudi ob pogovoru na ulici, če druge priložnosti ni: kosilo učencem skušajo zagotoviti s pomočjo sredstev Rdečega križa, Karitas, prek botrstva pri Društvu prijateljev mladine.

Podobne rešitve za najbolj ogrožene, ki za zdaj še ne poznajo odločitve o subvenciji, iščejo tudi v Osnovni šoli Koroška Bela Jesenice, pravi ravnateljica Sanda Zupan. Trenutno jim pomagajo z denarjem iz šolskega sklada. Sicer pa so starši prve položnice za šolska kosila in malice pri njih dobili ta teden. Ker so jih o spremembah obveščali, odjav od malic niso zabeležili, pa tudi kosil je za zdaj po njenih besedah le malenkost manj kot lani.

Šolska prehrana ni poceni

V šolah opozarjajo, da se s stroški težko soočajo tudi družine, ki sicer po uradnih kriterijih ne spadajo med socialno najbolj ogrožene. Takšna je denimo družina naše sogovornice N. R., katere podatke hranimo v uredništvu. Shajajo z eno povprečno in eno minimalno plačo na mesec. Nova zakonodaja jim je sicer povišala otroški dodatek, kar pa jim je podražilo vrtec za mlajšega otroka za okoli 40 evrov na mesec. Temu pa se je pridružila tudi položnica za malico in ostale stroške v šoli, ki bo predvidoma znašala kar okoli 100 evrov na mesec. Kot mnoge družine so obremenjeni s stanovanjskim kreditom, ostali pa so tudi brez pomoči sklada za reševanje stanovanjskega problema (ta je sprva znašala 400 evrov na leto na družinskega člana, kasneje 120 evrov). Da preživijo, morajo biti po zatrjevanju N. R. zelo iznajdljivi.

"Šolska malica ni poceni," ugotavlja naša sogovornica. Sobotno kosilo, ki ga doma skuha za štiričlansko družino, jih stane 10 evrov, medtem ko malica, kosilo in popoldanska malica v šoli stanejo kar okoli pet evrov na dan. Doma pa njihova šolarka poje še dodatno kosilo. Kljub temu hčerke od šolske prehrane ne namerava odjaviti, raje pred tem omeji druge družinske stroške. "Naj ima redne, urejene in zdrave obroke, navdušena sem nad jedilniki v šoli in vrtcu."

Za zadovoljstvo in predvsem zdrave jedilnike se stroka trudi vrsto let, zato je naš sistem organizirane šolske prehrane vzorčni primer in je vzor tudi v mednarodnem merilu. Na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) bdijo nad ponudbo šolske prehrane. Pri zadnjem spremljanju je kar dobrih 51 odstotkov vseh pregledanih jedilnikov kosil doseglo nadpovprečne ocene, kar je za odstotek več kot v minulih letih. Kuzmanič- Korvova svari, da bi bilo škoda z enim samim ukrepom izničiti dolgoletni trud za zdravo prehrano otrok in mladostnikov.