Poznamo več tipov gripe, A, B, C, je pojasnila Tatjana Mrvič, dr. med., iz službe za preprečevanje bolnišničnih okužb v UKC Ljubljana. Za obolevnost sta pomembna tipa A in B. Okužbe z virusi gripe so pogoste in se pojavijo vsako zimo, so pa tudi nepredvidljive in ne moremo predvideti, koliko ljudi bo zbolelo. Običajno ljudje za gripo zbolevalo od novembra do marca; vrhunec obolevnosti doseže v januarju in februarju, potem začne izzvenevati. Sevi gripe se spreminjajo, tudi regijsko, in lahko v eni sezoni doživimo več tipov gripe, je razložila zdravnica.

Bolnik je najbolj kužen v prvih dveh dneh bolezni, kužen pa je lahko že 24 ur pred pojavom znakov bolezni. Virus je precej odporen in lahko zunaj človeškega telesa preživi na trdih površinah do 48 ur, na mehkih površinah (blago, papir, tkanina) pa do 12 ur.

Večina ljudi gripo preboli brez težav, obstajajo pa skupine prebivalstva z večjim tveganjem za okužbo in nastanek zapletov ob prebolevanju gripe. To so predvsem starostniki in otroci; bolezen pri njih poteka s hujšo klinično sliko, potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, za otroke so značilni vročinski krči. Potem so to bolniki s kroničnimi boleznimi dihal, srca, ledvic, imunosti, nevrološki in sladkorni bolniki.

V domovih za starostnike lahko zboli tudi 60 odstotkov varovancev, če pride do epidemije, opozarja zdravnica. Še posebno pozorni morajo biti zdravniki pri starostnikih, ki imajo kakšno kronično obolenje. Gripa pri starejših ni pogostejša kot pri mlajših, a je pri njih 20 odstotkov večja verjetnost za hospitalizacijo in zaplete, kot sta bronhitis in pljučnica.

Cepljenje je najboljša zaščita

Najbolj učinkovita zaščita pred gripo je cepljenje, je povedala Mrvičeva. Ameriški Center za nadzor bolezni CDC priporoča, naj se proti gripi cepijo vsi ljudje, ki so starejši od šest mesecev. Cepivo pri različnih starostnih skupinah ni enako učinkovito: najbolj učinkovito pred boleznijo zaščiti ljudi, ki so stari od 18 do 64 let, in sicer v 70 do 90 odstotkih. Bistveno nižja je zaščita pri starejših nad 65 let, pred boleznijo zaščiti v 30 do 40 odstotkih, vendar se s cepljenjem kljub temu število hospitalizacij zmanjša za polovico, smrtnost pa za 80 odstotkov. "Se pravi, da je celjenje zelo upravičeno," poudarja zdravnica. Pri otrocih, starih od 6 do 24 mesecev, cepivo zaščiti v 66 odstotkih, otroke v starosti od enega do 15 let pa v 77 do 91 odstotkih.

Zaščita po cepljenju nastopi v dveh do treh tednih in traja šest do 12 mesecev. "Zato je pomembno, da se cepimo vsako leto ponovno, saj se virus gripe spreminja," je povedala Tatjana Mrvič. Cepivo je mrtvo, saj vsebuje inaktivne delce virusa, kar pomeni, da po cepljenju posameznik ne more zboleti zaradi cepiva samega.

V Sloveniji sta na voljo dve cepivi proti gripi. Otroke do 8. leta starosti, ki se prvič cepijo, je treba cepiti z dvema odmerkoma cepiva v razmaku štirih tednov, druge ljudi pa z enim odmerkom. Infektologi priporočajo, da se ljudje, ki so starejši od 65 let, sočasno cepijo tudi proti okužbam s pnevmokokom.

Kontraindikacij za cepljenje proti gripi je zelo malo. To so alergija na jajčne beljakovine, življenje ogrožujoča reakcija pri predhodnem cepljenju in kadar ima posameznik vročino. Cepijo se lahko tudi nosečnice, tudi če so noseče manj kot tri mesece. Previdnost pa velja pri cepljenju otrok, ki imajo nevrološka obolenja, alergijo na lateks in bolezni imunskega sistema.

Najpogostejši stranski učinki po cepljenju so lokalni: polovica ljudi na mestu cepljenja čuti bolečino, oteklino in rdečino. Sistemski učinki so redkejši in so podobni znakom gripe: vročina, mrzlica, bolečine v mišicah, vendar ne gre za gripo.