Kot tolikokrat doslej tudi v primeru pisanja v zvezi s cirkusi temelji problem, ki ga izpostavlja Jurasova, na slabem poznavanju stanja v Evropi in svetu, površnem povzemanju informacij in virov, predvsem pa prehitrem nizanju zaključkov. Kar je pri tem najbolj žalostno, je dejstvo, da gospa ne izbira sredstev in obenem blati ljudi, kot je dr. Erih Tetičkovič, ki svoje življenje in energijo resnično posvečajo skrbi za živali in katerih delo ima (za razliko od njenega divjanja) pomemben vpliv na ravnanje z živalmi v Sloveniji.

Primarij dr. Tetičkovič je član Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor in obenem predsednik strokovnega sveta za zaščito živali pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Strokovni svet je svetovalni organ ministra, pristojnega za veterinarstvo. Naloga tega organa je, da ministru svetuje v zadevah, ki se nanašajo na vprašanja dobrobiti in zaščite živali. Pisanje Jurasove, da je strokovni svet blokiral sprejem prepovedi cirkusov, je naravnost smešno in očiten dokaz nepoznavanja razmer in postopkov snovanja in sprejemanja zakonodaje v Sloveniji.

Problema v zvezi s prepovedjo cirkusov, v katerih nastopajo živali, sta dva. Prvi se nanaša na ugotavljanje dejanskega stanja in snovanja zakonodaje na temelju znanstvenih izsledkov, drugi pa na dejstvo, da je Slovenija članica Evropske unije, kjer veljajo zakoni prostega trga in je možnost enostranskih omejitev, kakršne predlagajo nekatere nevladne organizacije, zelo omejena.

V Veliki Britaniji, ki je država z bogato tradicijo na področju zaščite živali, je vlada leta 2006 naročila študijo stanja v štirih cirkusih, v katerih nastopajo živali, od 27 cirkusov, ki jih imajo v tej državi. Izsledki te študije so pokazali, da stanje cirkuških živali v ničemer ni slabše od stanja drugih živali v ujetništvu. To poročilo je podpisalo šest akademikov, strokovnjakov za dobrobit živali. Z drugimi besedami: do zdaj niso ugotovili trdnega, na znanstvenih dognanjih temelječega razloga za spremembo zakonodaje na področju urejanja in nadzora cirkusov z živalmi.

Sklep morda zveni nenavadno glede na to, da se verjetno vsakomur, ko gleda leva v skoku skozi goreč obroč, postavljajo vprašanja o humanosti ravnanja s cirkuškimi živalmi. A poudariti je treba, da so se metode dresure v zadnjih nekaj desetletjih korenito spremenile in da je zato delo z živalmi v cirkusu danes na neprimerljivo višji in bolj humani ravni kot nekoč.

Drug izjemno pomemben razlog za vztrajanje pri tem, da cirkusov v Sloveniji ne prepovedujemo, je avstrijska izkušnja pred evropskim sodiščem. Avstrija je prepovedala nastope cirkusom, ki v svojih predstavah uporabljajo tudi divje živali. S tem pa so po mnenju evropske komisije kršili eno od štirih svoboščin, na katerih temelji Evropska unija. Gre namreč za prosto opravljanje storitev v skladu s 56. členom pogodbe o Evropski uniji. Po določbah tega člena članica ne sme sprejemati omejitev opravljanja storitev za državljane EU.

V Sloveniji se je strokovni svet za zaščito živali na svoji 3. seji 26. novembra 2010 seznanil s stanjem v cirkusih in ugotovil, da zaradi dejstev, opisanih v strokovni literaturi, prepoved cirkusov ni smiselna. Obenem je svet izpostavil vprašanje nadzora ravnanja z živalmi v cirkusih, ki gostujejo v Sloveniji. Pomembno je namreč, da za gostujoče cirkuse veljajo ista določila zakona o zaščiti živali in podzakonskih aktov kot za prebivalce Republike Slovenije. Če se pri ravnanju z živalmi ugotovi kršitve zakonodaje, mora pristojni organ ukrepati v skladu z zakonom.

Kakšen je torej lahko moj odgovor na očitke razočarane gospe Juras? Sprememba zakona, s katero bi prepovedali cirkuse z živalmi, bi povzročila cel kup težav in zagotovo ne bi bila uspešna, saj bi bila Slovenija (kot bo verjetno nekoč tudi Avstrija) prisiljena zakon spet spremeniti.

Vredno je tudi preučiti celotno sliko, vključno z argumenti tiste druge strani, ki je ne podpihujejo svetovne organizacije za osvoboditev živali. Vsekakor je obsojanja vredno kakršno koli povzročanje trpljenja živali. Prav verjetno pa je, da se danes razburjate zaradi nečesa, kar že trideset let ne obstaja.

Mag. Mitja Šedlbauer, dr. vet. med. strokovnjak za dobrobit živali