Občine imajo za vnos podatkov v aplikacijo čas le do 15. oktobra, zato kmete in lastnike prizadetih zemljišč prosijo, naj s prijavo škode pohitijo. Ti morajo občinskim službam poleg svojih osebnih podatkov v obrazcu sporočiti še vrsto poškodovane kulture in odstotek poškodovanosti.

Medtem ko so kmetijsko-gozdarski zavodi po Sloveniji škodo zaradi suše ocenili na skupno 128 milijonov evrov, pa jo na Upravi za zaščito in reševanje na podlagi predhodnih zbiranj podatkov ocenjujejo na pol manj, na nekaj več kot 60 milijonov evrov. V oceni škode je zajetih dvanajst regij sistema zaščite in reševanja, le Koroška se je zaradi manjše škode izdelavi ocene odrekla. "Predhodna ocena škode je bila izdelana v obalni, pomurski, podravski, dolenjski, notranjski, severnoprimorski, posavski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski, gorenjski, ljubljanski in zasavski regiji," našteva Vesna Marčič iz omenjene uprave in opozarja, da se v posameznih regijah niso odzvale vse občine, saj škoda pri njih po posameznih kulturah ni presegala 30 odstotkov poškodovanosti.

Na severnem Primorskem, eni najbolj prizadetih regij, so škodo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Nova Gorica ocenili na 35 milijonov evrov. Tam so zdaj v popis vključene občine Ajdovščina, Brda, Miren-Kostanjevica, Nova Gorica, Renče-Vogrsko, Šempeter-Vrtojba in Vipava. Izpadla je denimo občina Kanal ob Soči, čeprav tudi tamkajšnji kmetje ocenjujejo, da bo letos pridelka za tretjino manj. V obalni regiji lahko vlogo oddajo kmetje iz občin Izola, Koper in Piran, v notranjski regiji pa iz občin Cerknica, Divača, Hrpelje-Kozina, Ilirska Bistrica, Komen, Pivka, Postojna in Sežana. Marčičeva pojasnjuje, da so za kriterij, katere občine sodijo med najbolj ogrožene in kjer se bo popis dejansko izvajal, izbrali na podlagi karte površinske vodne bilance Agencije za okolje in prostor, poleg tega pa so kot kriterij upoštevali tudi vodno-zadrževalne lastnosti tal.

Zbrane podatke bo nato v roke dobila vlada, ki bo na podlagi njih pripravila program sanacije in določila delež državnih sredstev za pomoč prizadetim. Vprašanje pa je, kaj in kdaj si lahko kmetje od popisa obetajo. Obrambni minister Aleš Hojs, pod čigar okriljem se popis izvaja, je pred časom poudaril, da bo samo vnos škode posameznega lastnika v informacijski sistem ministrstvo stal okoli 60.000 evrov in da sredstev za pomoč v proračunu ni, saj že samo s sanacijo plazov v Sloveniji zamujamo približno sedem let in da na izplačilo še vedno čaka za okoli 160 milijonov evrov škod iz preteklosti.